SKGZ IN SSO NA KONGRESU ZDRUŽENJA FUEN
Glavno mesto madžarske županije Baranje ima več imen: Pécs, Pečuh ali Fünfkirchen. Panonska ravnina je še danes naseljena s skupnostmi številnih narodnosti in tako tudi v tem mestu v Južni Zadonavi živijo seveda Madžari, ampak tudi Hrvati, Romi in Nemci. Ravno Nemška narodna samouprava na Madžarskem je pretekli konec tedna gostila 67. kongres Federalistične unije evropskih narodnosti – FUEN.
FUEN šteje preko sto včlanjenih organizacij iz 36 evropskih držav in predstavlja največjo krovno organizacijo avtohtonih narodnih skupnosti v Evropi. Članici FUENA sta tudi krovni organizaciji Slovencev v Italiji Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), zastopali so jo Martin Lissiach, Martina Jazbec in Martina Budin, in Svet slovenskih organizacij (SSO), zastopala sta ga Julijan Čavdek in Martina Bearzi.
Na slavnostni otvoritvi kongresa so spregovorili številni predstavniki madžarskih občinskih in vladnih oblasti. Podelili so tudi priznanje FUEN PRIZE 2023, ki ga je tokrat prejela Renate Schnack, političarka iz Schleswig-Holsteina in nekdanja predstavnica manjšin v uradu predsednika istoimenske zvezne dežele za izjemno zavzetost in veliko predanost avtohtonim narodnim manjšinam in jezikovnim skupinam v Evropi.
Med številnimi dejavnostmi in predstavitvami narodnih skupnosti na Madžarskem je v soboto potekal tudi občni zbor združenja, ki ni bil letos volilnega značaja. Predsednik, romunski Madžar in evropski poslanec, Loránt Vincze, je z ostalimi člani predsedstva delegatom ponudil v glasovanje glavno resolucijo FUEN-a, ki je bila razdeljena na dva dela.
Prvi del se sklicuje na potrebo po intenzivnejših posvetovanjih z narodnimi manjšinami, z ustanovitvijo stalnega posvetovalnega telesa pod okriljem Evropskega parlamenta. Prizadevanja za uveljavitev državljanske pobude Minority safepack so namreč še v polnem teku, ampak je zaradi
njene izhodiščne zavrnitve zaupanje v Evropsko komisijo manjše. Podlaga za razmišljanje sta dve obletnici: 25-letnica izglasovanja okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito manjšin in 30-letnica uvedbe visokega komisarja OVSE za varstvo narodnih manjšin. V drugem delu je resolucija obsodila rusko agresijo na Ukrajino s poudarkom na skrb za tam živeče manjšine.
Skupno je kongres sprejel deset resolucij, med temi tudi resolucijo, ki sta jo predlagali Narodni svet koroških Slovencev – NSKS in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk – SKS v zvezi z neustreznim izvajanjem manjšinskih pravic v Avstriji. Z njima in z drugimi šestimi organizacijami je Svet slovenskih organizacij predložil resolucijo o pomenu pravne države za pravice evropskih manjšin v Evropski Uniji.
Med številnimi kongresnimi dejavnostmi je vredno poudarka tudi delovanje Slovanske delovne skupine AGSM, ki je obiskala hrvaški šolski center Miroslav Krleža in spoznala hrvaško narodno skupnost, ki tam živi in deluje.
Od sobote pa FUEN šteje pet novih članov, med katerimi tudi Furlansko filološko združenje, ki ga je v Pécsu predstavljal direktor Feliciano Medeot. Z območja Severnega Jadrana je Italijane v Istri predstavljal predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul.