Senatorka Rojc gostja deželnega sveta SKGZ

Skupni pogledi, a tudi različne ocene in poudarki

ŠTANDREŽ – V slovenski manjšini, kot v vsaki skupnosti, obstajajo različne vloge in različne zadolžitve. To velja tudi za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in slovensko senatorko Tatjano Rojc, ki je bila predsinočnjim gostja deželnega sveta krovne manjšinske organizacije. Osrednja tema zasedanja je bil položaj Slovencev v Italiji po parlamentarnih in deželnih volitvah, na katerih je po oceni predsednika SKGZ Rudija Pavšiča od 35 do 40 odstotkov Slovencev volilo za desno sredino (zlasti Ligo) ter za Gibanje 5 zvezd.

In kje so razlogi za takšne spremembe v volilnih izbirah nekaterih Slovencev? Pavšič je navedel državne razloge (npr. strah pred migranti in kriza levice) in tudi postopno izginjanje občutka ogroženosti v manjšini, kar pomeni posledično manjši strah pred desnico. Predsednik SKGZ je v svojem izvajanju večkrat citiral raziskovalca SWG Rada Fondo in njegov nedeljski intervju v Primorskem dnevniku. V manjšini upada ne le navezanost na tradicionalne politične stranke, temveč tudi na SKGZ in SSO. Po Pavšičevi oceni obstaja nevarnost, »da bo naš organizirani sistem kmalu eksplodiral,« glede deželnih volitev je popolnoma soglašal s Fondo, ki ob priložnosti izvolitve Massimiliana Fedrige za predsednika FJK ni opazil med Slovenci ne vem kakšnega vznemirjenja ali zaskrbljenosti. »Slovenci se moramo vprašati zakaj slovenstvo ni glavna vrednota pri volilnih izbirah glavnine volivcev slovenske narodnosti,« je podčrtal še Pavšič.

Senatorka ni soglašala s Pavšičevo oceno, da so ideologije mrtve (mrtve so na levici, je pristavil David Peterin), saj je Liga po njenem ena sama velika ideologija, ker postavlja pod vprašaj vrednote (npr. solidarnost), ki so ali pa so bile povezovalni element v slovenski narodni skupnosti. Rojčeva se tudi ne strinja z ugotovitvijo, da Slovenci nismo več ogroženi, za desnico morda »le« nismo več zanimivi kot v preteklosti. S tem v zvezi parlamentarko precej skrbijo napovedi vidnih voditeljev Gibanja 5 zvezd, ki postavljajo pod vprašaj državne podpore časopisom in občilom, vključno s slovenskimi. Rojčeva ni bila prizanesljiva niti do Demokratske stranke, ki je izgubila volitve, »ker je izgubila vsakdanji stik z ljudmi ter njenimi problemi.«

Kljub različnim poudarkom in različnim vlogam, se Rojčeva in Pavšič strinjata, da mora med Slovenci prevladati želja po sodelovanju in skupnih pobudah za dobrobit manjšine. Začenši z volilnim zakonom, o katerem mora manjšina skupno in s svojimi predlogi (danes jih ni …) nastopiti tako na državni kot na deželni ravni. Rojčeva bo s tem v zvezi pozorno spremljala odprto usmeritev, ki jo je glede manjšine v sobotnem intervjuju za Delo napovedal Fedriga; s stranko Slovenska skupnost je v zelo dobrih odnosih, da se Igor Gabrovec ni udeležil glasovanja o zaupnici novemu deželnemu predsedniku pa se ji zdi to zgrešena poteza zastopnika SSk, »ki je vendarle član svetniške skupine DS.« (st)

Rado Pezdir in Tommaso Cerno

ŠTANDREŽ – »Iz Slovenije potrebujemo pametne goste in sogovornike ter ne raznih Pezdirjev,« je v zvezi s pisanjem Mladike in srečanju v tržaškem Društvu slovenskih izobražencev o bančni luknji v Sloveniji in zamejstvu na seji deželnega sveta SKGZ povedal Rudi Pavšič. Po njegovem nekateri posamezniki mislijo, »da smo še v drugi svetovni vojni«, takšno početje nekaterih po njegovem ne bo vplivalo na dobro in utečeno sodelovanje med SKGZ in SSO, »čeprav to draženje ne vodi nikamor in tudi nikomur ne koristi.« Pavšič je pojasnil, da se je o teh zadevah pogovarjal s predsednikom SSO Walterjem Bandljem.

Senatorka Tatjana Rojc je na vprašanje Karla Devetaka pojasnila svoje odnose s kolegom senatorjem Demokratske stranke Tommasom Cernom. »Senator je in bo gotovo soliden zaveznik slovenske manjšine, zanj pa slovensko vprašanje nikakor ni primarno vprašanje,« je dodala Rojčeva, ki je pristavila, da se Cerno, kljub vabilu, ni udeležil srečanja s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem na slovenskem veleposlaništvu v Rimu. Cerno, ki v senatni skupščini sedi tik bivšega tajnika DS Mattea Renzija, se bo po oceni senatorke ukvarjal z državnimi političnimi temami, medtem ko bomo za »slovensko manjšino morali v glavnem skrbeti sami.« Pozornost za vprašanje Slovencev je izkazal vodja senatorjev DS Andrea Marcucci, dobre odnose je Rojčeva vzpostavila s senatorjem Gianclaudiom Bresso ter s kolegi z Južne Tirolske in Aoste.

Zasedanje deželnega sveta v Domu Andreja Budala v Štandrežu je vodil predsednik Igor Kocijančič. Po uvodnem delu, ki je bil namenjen soočenju s slovensko senatorko, je beseda tekla o postopkih za sklic volilnega kongresa SKGZ, ki bo najbrž v začetku prihodnjega leta. Pavšič je ponovil, da ne bo več kandidiral za predsednika. O kongresnem postopku je poročal predsednik nadzornega odbora Boris Mihalič. Deželni svet krovne organizacije bo v prihodnjih dneh odobril pravilnik kongresa, ki bo sestavljen tudi na osnovi posvetovanj in razgovorov s članicami SKGZ. (st)