58aad8edde9c6

Senator Besostri gost SKGZ in Združenja Darko Bratina

Volilna zakonodaja je zelo zapletena in dolgočasna stvar, je pa zelo pomembna, če že ne bistvena za parlamentarno demokracijo. Tudi za slovensko manjšino, ki o tem – kot vemo – nima enotnih stališč. V to kislo jabolko sta ugriznila Slovenska kulturno- gospodarska zveza in združenje Darko Bratina, ki sta v Gregorčičevo dvorano povabila nekdanjega senatorja Oljke Feliceja Besostrija. Gost, ki je bil večinski poročevalec zakona za zaščito jezikovnih manjšin (1999) in zaščitnega zakona za Slovence (2001), vodi odvetniško skupino, ki je na ustavno sodišče vložila prizive proti poslanskemu volilnemu zakonu (t.i. italicum). Srečanje je uvedel predsednik SKGZ Rudi Pavšič, vodil ga je novinar Sandor Tence.

Besostri ni slepomišil in je pojasnil, da Slovenci v teh politično zelo negotovih časih nimamo veliko »manevrskega prostora«. Zajamčeno zastopstvo se mu ne zdi aktualno. Prvič, ker bi bilo treba za to spremeniti ustavo, in drugič, ker za ta ukrep v parlamentu ni politične volje. Odvetnik vidi dve možni rešitvi za slovensko manjšino: izenačenje FJK z Tridentinsko-Južno Tirolsko ali takšna volilna okrožja, ki bi olajšala izvolitev Slovencev.

Italijanska manjšinska zakonodaja je glede volilnih mehanizmom zelo pomanjkljiva in zelo spološna. To velja tudi za Aosto in Južno Tirolsko. Dolina pod Alpami je zaobjeta v eno samo senatno in poslansko okrožje, kjer je izvoljen kdor zmaga. Nikjer ne piše, da mora biti to Francoz, ker je franko-provensalska skupnost tam večinska, je skoraj samoumevno, da parlamentarec izhaja iz njenih vrst. Podobno velja za bocensko pokrajino, ki so ji iz zgodovinskih razlogov pridružili tridentinsko pokrajino, kjer – če izvzamemo majhno ladinsko skupnost – ni manjšin, je pojasnil Besostri.

Poslanka Tamara Blažina je v glavnem pritrdila stališčem gosta iz Milana. Slovenci se glede volilnih sistemov zgodovinsko soočamo z dvema stališčema: SSk je za zajamčeni mandat po zgledu Slovenije in Hrvaške, levica pa za ohranitev dosedanje prakse (slovenski parlamentarec na listi italijanske stranke). Blažina je prepričana, da zajamčeni mandat predpostavlja preštevanje Slovencev, ki bi imelo za Benečane katastrofalne posledice.

Igor Gabrovec je povedal, da Slovenska skupnost ne odstopa od zahteve po zajamčenem parlamentarnem predstavništvu, na možnost preštevanja manjšine pa ne gre gledati s predsodki. SSk predlaga, da bi Slovenci svojega kandidata za Rim demokratično izbrali z notranjimi volitvami. S tem se strinja tudi bivši senator Stojan Spetič, ki predlaga volilno okrožje z občinami, kjer velja t.i. vidna dvojezičnost (brez Trsta in Gorice).

Deželni odbornik Gianni Torrenti ne vidi alternativ politični rešitvi tega vprašanja, kar pomeni ugledna slovenska kandidatura na listi Demokratske stranke. Edina pot je po njegovem tista, ki se je začela leta 1963 z izvolitvijo poslanke Marije Bernetič. Predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila je pojasnila, da odbor nima konkretne pristojnosti na področju volilne zakonodaje, ker pa so v igri pravice Slovencev bo pozorno spremljal dogajanja in se po potrebi oglasil. Imel bo najbrž precej dela.

Primorski dnevnik, 19. 02. 2017

Povezane objave

Skupaj moramo zasledovati sožitje in spoštovati različne spomine - Tiskovno sporočilo SKGZ
FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst