fallback-thumbnail

Seja Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško

PRIMORSKI DNEVNIK, 16. oktobra 2009

»Nismo zadovoljni, kako italijanska država ravna z nami. Problemi, ki pestijo slovensko narodno skupnost pa nas ne smejo ločevati. Nasprotno, to nas mora združevati, tudi ker gre tu na prvem mestu za politično in ne za gospodarsko vprašanje. Pomembna je torej participacija in skupno reševanje problemov, pri tem pa mora sodelovati čim več ljudi. Zato je prav, da se članstvo v SKGZ razširi na posameznike, ki bodo znali dati svoj doprinos, razživeti notranjo diskusijo in nenazadnje še okrepiti vlogo krovne organizacije.« To je poudaril pokrajinski predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ace Mermolja med svojim poročilom na seji pokrajinskega sveta organizacije, ki je bila v sredo zvečer v Gregorčičevi dvorani in na kateri je uvodoma navedel vse hude probleme, s katerimi se v zadnjem obdobju sooča slovenska manjšina. V nadaljevanju sta Zaira Vidali in Borut Klabjan ob udeležbi pokrajinske podpredsednice Darje Betocchi podala daljši poročili v zvezi z raziskavo o stanju manjšine od odprave berlinskega zidu in nato schengenske meje do danes, o spremembah v organizaciji manjšine ter o perspektivah, ki so jo izdelali v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (Slori). Iz raziskave je med drugim izšlo, da je organiziranost SKGZ v percepciji anketirancev še dokaj toga in piramidalna, obenem pa da je vloga krovne organizacije dragocena. Poleg tega je bila večina vprašanih mnenja, da je pri kadrovanju nujna meritokracija in vsekakor profesionalizacija upraviteljev. V zvezi s procesom demokratizacije je ob ugotovitvi, da je potrebno poenotenje, približno 60 odstotkov vprašanih zagovarjalo volitve v manjšini. Sicer je problemov še in še, je naglasil Mermolja, od občinskega regulacijskega načrta, ki jemlje zazidljivost parcelam in ustvarja nove za velika podjetja, do uplinjevalnika, stiske manjšinskih društev, otroških jasli in Dijaškega doma, Stadiona Prvi maj, Sdzpija in nenazadnje Slovenskega stalnega gledališča in v rimskem finančnem proračunu napovedanega krčenja dodatnega milijona evrov za slovensko manjšino. V upanju, da ne bo treba na prihodnji seji pokrajinskega sveta spet naštevati težav, je Mermolja poudaril, da se je treba obnašati realistično in skušati reševati probleme. Ubrati je treba preživitveno taktiko in pri tem ne zamolčati političnih ocen. Nasprotno, nujno je imeti moč, da se zgražamo in se vprašamo, kaj je s slovensko sekcijo konservatorija Tartini ali z narodnimi domovi, pravzaprav kaj je z nami samimi, je menil Mermolja. Prav je protestirati za dvojezične table, je dodal. Toda tudi sami moramo zahtevati dvojezične izkaznice in obrazce ter skratka upoštevati zajamčene pravice. A.G.

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo