Seja pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško

Kje je in kam plove gospodarstvo na Tržaškem? Na dvojno vprašanje je skušala odgovarjata razprava na zadnji seji pokrajinskega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu. Po poletnem premoru se torej nadaljujejo tematizirane seje pokrajinskega sveta tržaške SKGZ. Potem, ko so bila v prvi polovici leta obravnavana vprašanja »bazoviškega sporazuma«, srenj in jusov ter promocije slovenskega jezika in kulture med italijansko govorečimi someščani, je bilo tokrat na vrsti vprašanje gospodarstva s posebnim ozirom na gospodarstvo slovenske manjšine. Po uvodnem poročilu pokrajinskega predsednika SKGZ Igorja Gabrovca je o vlogi in pomenu Podpornega sklada »Tržaška matica« razčlenjeno spregovoril njen predsednik Branko Jazbec, o splošnem stanju gospodarstva na Tržaškem in specifično o podjetniškem potencialu slovenske manjšine pa Boris Siega, ki je sam tudi podjetnik in podpredsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Predsednik nepremičninske družbe Dom Niko Sirk pa je na seji pokrajinske SKGZ predstavil obseg nepremičninskega premoženja družbe, ki je v večinski lasti Tržaške matice. Ugotovljeno je bilo, da sedanji politični vodilni kader v Trstu nikakor ni kos hudi gospodarski krizi, ki pretresa mesto in njeno okolico. Za tržaške politike je očitno na primer bolj v ospredju polstoletnica italijanstva mesta, kar potiska na stranski tir vsak drugi argument. Že vsakdanja časopisna kronika daje slutiti razsežnosti gospodarskega nazadovanja, ki na Tržaškem daleč presega okvire sicer splošne ekonomske stagnacije. Z razkrojem Jugoslavije je minilo zlato obdobje, ko je bilo mesto središče malih trgovskih dejavnosti in hkrati odskočna deska v mednarodni trgovini. Redimenzionirana trgovina je ubrala novo pot. Finančni sektor (bančništvo, zavarovalnice) je verjetno doseglo svoje zrelo obdobje in ni pričakovati večjih razvojnih premikov, medtem ko je (razen častnih izjem) dejansko klecnila itak že šibka industrija. Resurs lahko predstavlja območje pristanišča, vendar se politična elita raje zapira v svoje ozke interese in lokalistično obarvane interese (primer zaviranja sodelovanja Trst-Koper docet), kar tudi tu resno ogroža potencialne razvojne možnosti. SKGZ je skupaj z sorodno krovno organizacijo prepričano podprla prizadevanja, da bi postalo mesto sedež Expoja 2008. Na prigovarjanje slovenske manjšine se je tako v mednarodnih forumih tudi slovenska vlada jasno opredelila v podporo tržaški kandidaturi. Sosednje dežele, začenši s Slovenijo, Venetom in Hrvaško so na gospodarsko krizo dogovorile s pogumnimi razvojnimi izbirami, medtem ko predvsem na Tržaškem prevladuje t.i. »politika neodločanja.« Na seji pokrajinskega sveta so bile s strani podjetnikov jasno izpostavljene tudi težave zaradi počasne in zapletene birokracija, ki paralizira marsikatero načrtovanje. »Slovenci smo zato dejansko vklenjeni v ta trend,« je v svoji analizi poudaril Boris Siega. Naši trgovci so v glavnem ostali majhni, kar jim povzroča težave že zaradi množenja velikih in cenovno konkurenčnih nakupovalnih centrov. Veliko je bilo investiranega v turistično promocijo in predvsem na Krasu v gostinstvo, kar se je pozitivno obrestovalo. Nove dejavnosti na področju kmetijstva ciljajo na visoko kvaliteto in na nišne proizvode, pa čeprav so – splošno gledano – obseg teh dejavnosti in zaposlitvene možnosti še vedno omejene. Velik uspeh naše skupnosti predstavljata obrtni coni v Dolini in Zgoniku, kjer se dejavnosti še razvijajo s pospešenim ritmom. V zadnjem obdobju je tu nastalo več kot sto novih delovnih mest. V razvoju je tudi agilen sektor prostih poklicev, mednarodna trgovina pa se je razvila predvsem v smeri pridobivanja predstavništev priznanih firm. Krizno stanje predstavlja dodatno grožnjo tudi zaradi t.i. »bega možganov«, se pravi uhajanja mlade intelektualne sile, ki je visoko kvalificirane delovne možnosti prisiljena iskati drugje. Odhodu večkrat ne sledi povraten, kar vsestransko obuboža prostor. Težave nenazadnje predstavlja že sama ozkogledna, pravijo ji tipično tržaška miselnost, ki ni dovzetna za sprejemanje novosti in drznih izbir. Tudi šola bi morala ob nudenju kvalitetnega znanja v mladih kadrih stimulirati dinamičnost, ambicijo in predvsem podjetnost.