Seja izvršnega odbora SKGZ

Analiza sedanjega trenutka Slovencev v videmski pokrajini je bila v ospredju na zadnji seji deželnega izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je pred dnevi sestal v prostorih kulturnega društva Ivana Trinka v Čedadu in je bil za to priložnost razširjen tudi na člane pokrajinskega sveta videmske SKGZ. Uvodno poročilo je podala pokrajinska predsednica SKGZ v Benečiji Jole Namor, njeno izvajanje pa so dopolnili še Rudi Barthalot in Luigia Negro, ki sta posebej poudarila specifično stanje v Kanalski dolini in v Reziji. Že uvodoma je bila podčrtana nova pozornost, ki jo nekatere javne uprave namenjajo uvajanju določil zaščitnih zakonov na področju jezikovne raznolikosti. V tem smislu so bila še posebej izpostavljena prizadevanja videmske pokrajinske uprave in župana v Trbižu, ki kljub desni politični opredelitvi izkazujeta pripravljenost na dialog s slovenskimi manjšinskimi dejavniki. Pobude javnih uprav bo potrebno pozorno spremljati tudi zato, da se promocija slovenskega jezika in kulturnih tradicij uveljavlja tudi na področju izobraževanja in sploh izpopolnjevanja poznavanja slovenskega knjižnega jezika. V to smer gredo prizadevanja, ki so doslej privedla do začetnega uvajanja poučevanja slovenskega jezika v špetrski italijanski nižji srednji šoli. Načrt gre nadaljevati in didaktične pogoje bo potrebno postopno, a vendar dosledno izboljšati. Politični zasuk v Špetru bo terjal nov pristop tudi s strani SKGZ, ki mora čimprej vzpostaviti tvorne odnose sodelovanja z novimi občinskimi upravitelji. To bo nujno, zato da se dejansko udejanji načrt izgradnje večnamenskega slovenskega centra, ki bi nastal tik ob sedanjem dvojezičnem šolskem središču. Luigia Negro je izvršnemu odboru podrobneje poročala o stanju v Reziji, kjer so bili v zadnjem obdobju še kako občuteni jasni poskusi zaostrovanja odnosov med ljudmi, saj se ponovno pojavljajo glasni zagovorniki neslovenskega izvora rezijanščine in sploh teženj po izolacijonizmu. Rudi Barthalot je posebej poročal tudi o poteku obnovitvenih del na območju, ki ga je lani prizadelo vremensko neurje. V svojem posegu se je deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič zaustavil ob vprašanjih, ki zadevajo politične odnose med manjšino in oblastmi. Izražena je bila potreba po večji agilnosti tako v odnosih do deželne kot rimske vlade, saj je izvajanje zaščitnega zakona še vedno na mrtvi točki. Težave v tem smislu izvirajo predvsem iz dejstva, da je rimska vlada seznam občin, kjer naj bi začela veljati specifična zaščitna določila, vrnila paritetnemu odboru z zahtevo po dodatnih pojasnilih in »preverjanju« slovenske prisotnosti v nekaterih občinah. Predsednik Pavšič je v svojem izvajanju posebej izpostavil tudi že skrajno potrebo, da pride v manjšini do dogovora o skupnem predstavništvu. Kar zadeva odnose z deželno upravo je Pavšič napovedal skorajšnje srečanje s predsednikom deželnega sveta Tesinijem, na katerem bo tekla beseda tudi o snujočem se deželnem zakonu o odnosih s slovensko manjšino. Še pred jesenjo bo obenem potrebno, da začne z delom ustanovljeni Forum za gospodarska vprašanja, medtem ko bo moral Šolski forum poprijeti za nekatere urgentna vprašanja, ki zadevajo šolsko mrežo Slovencev v Italiji.