Seja Izvršnega odbora SKGZ
Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža zadovoljstvo, da je prišlo v deželni posvetovalni komisiji do celovitega reformnega pristopa, kar zadeva financiranja naše narodne skupnosti iz postavke zaščitnega zakona. Pomembno je, da so se postopki uresničili na podlagi skupnega razmišljanja obeh krovnih in odbornika Giannija Torrentija.
Verjetno z zamudo smo dosegli izhodišče, ki bo nudilo vsem organizacijam manj statični pristop do finančne podpore in obenem ustvaril trdno podlago za številne ustanove, katerim bodo tudi vnaprej zagotovljena potrebna sredstva za nemoteno delovanje. Finančna slika bo zagotovila organizacijam višja sredstva, ki se bodo lahko naknadno še okrepila. Meritokratični elementi v sistemu financiranja pomenijo lahko tudi večjo kakovost ponudbe. V finančnem predlogu za leto 2017 je tudi postavka, ki bo upoštevala nepredvidljivosti in urgence, kar bo jamčilo pomoč kritičnostim, ki bi se lahko pojavile v teku leta.
Deželni predsednik Rudi Pavšič je na seji Izvršnega odbora SKGZ, ki je potekala v ponedeljek v Gorici, posebej poudaril konstruktivni duh, ki je temljil na skupnem predlogu obeh predsednikov krovnih organizacij: odbornik Torrenti ga je podprl in hkrati pripomogel, da je kontekst doživel obravanavo na višji kakovostni ravni.
Lani je prišlo do sprememb financiranja članic kulturnih in športne zveze, letos pa so prišle na vrsto ostale primarne ustanove. Poudariti gre tudi, da vključuje porazdelitev sredstev za leto 2017 tudi izobraževanje, kar se doslej ni dogajalo.
Ob večji skrbi za uveljavljanje jezika je treba posebej izpostaviti finančno postavko v vrednosti približno 1,5 milijona evrov, s katero bodo skoraj v celoti podprte prošnje za vzdrževanje sedežev, kulturnih in športnih središč.
Vprašljiva pa je velika neizkoriščena vsota (morda celo 6 milijonov evrov) za vidno dvojezičnost v javnih upravah iz prejšnjih let. Nujno je torej, da se na Deželi čimprej operativizira urad, ki bo imel nalogo koordinacije tega področja. Nastajajoči deželni urad bi lahko imel nalogo ne le prevajalske in birokratske službe, temveč tudi spodbujanja javnih uprav pri uresničevanju členov zaščitnega zakona.
Sejo Izvršnega odbora sta uvedla predsednica Glasbene matice Milena Padovan in ravnatelj Bogdan Kralj z razpravo o glasbenem šolstvu. Orisala sta položaj glasbenega področja, finančne in vzgojne problematike ter poudarila goriško vprašanje. »S tem v zvezi je nujno, da se čimprej skliče omizje obeh šol s krovnima organizacijama ter s poslanko Tamaro Blažino in deželnima svetnikoma. Odlašanje odločitev ni koristno in pušča odprta vprašanja«, meni Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze.