fallback-thumbnail

Seja Izvršnega odbora SKGZ

V zadnjih desetih letih se je število učencev in dijakov v slovenskih šolah na Tržaškem, Goriškem in v Špetru povečalo za 25 odstotkov. Še največji porast beležijo v tem obdobju na Goriškem, kjer se je prisotnost otrok in mladih v slovenskih vrtcih, osnovnih, nižjih in višjih šolah povečala za 50 odstotkov. Ob teh izrazito pozitivnih podakih pa je potrebna tudi primerna racionalizacija slovenske šolske mreže, da bi naša šola ohranila kakovost in obenem nudila potrebno znanje, predvsem slovenskega jezika. O teh vprašanjih je tekla beseda na zadnji seji izvršnega odbora SKGZ, ki se je v ponedeljek zvečer odvijala v Tumovi predavalnici goriškega KB centra. Seje se je udeležil tudi vodja slovenskega oddelka pri deželnem šolskem uradu prof. Tomaž Simčič. V zanimivi razpravi je prišla do izraza potreba po večjem povezovanju in sodelovanju naše šole z manjšinskimi organizacijami in obratno. Pošolske dejavnosti, dijaški domovi, športne, kulturne in glasbene ponudbe so lahko v veliko pomoč šolarjem in dijakom, da se utrjujejo v znanju jezika in se vse bolj aktivno vključujejo v bogato manjšinsko organiziranost. Predstavniki SKGZ so podpirli zamisel o racionalizaciji šolske mreže, ki jo je nakazal prof. Simčič. Težko je namreč za vsako ceno braniti vse obstoječe, samo ker gre za slovensko šolo. Tako kot za druge manjšinske dejavnosti, potrebuje tudi naša šola primerne reformne pristope. Reforma pa mora upoštevati, da so učenci in dijaki osnovna skrb šole in jim je zato potrebno nuditi najboljša jezikovno-pedagoška izhodišča in primerno znanje, da bodo lahko pri nadaljevanju študija in dela konkurenčni, naše šole pa vabljive za čim večje število mladih. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je na seji ocenil tudi zdajšnji položaj v naši narodni skupnosti s posebnim ozirom na možnost drastičnega nižanja finančne pomoči ustanovam in organizacijam. S tem v zvezi je poročal o srečanju in dogovoru, ki ga je predsednik slovenske vlade Borut Pahor imel v Bruslju z italijanskim premierjem Berlusconijem ter o stikih Pahorjevega odposlanca Dimitrija Rupla v Rimu. Čeprav so srečanja nakazala nekatere možnosti ublažitve kritičnega stanja, je bil Pavšič mnenja, da morajo besedam slediti dejanja, ki jih v tem trenutku ni videti. Na seji so pozitivno ocenili pomembno delo, ki sta ga ob premagovanju napovedne finančne krize opravili krovni organizaciji (in z njima senatorka Tamara Blažina in Slovenija). Iste zavzetosti pa ni bilo opaziti pri drugih manjšinskih oz. deželnih dejavnikih. Finančna stiska namreč ne bi ošibila le slovenskih organizacij in ustanov ter oškodovala ljudi, ki v njih delajo, temveč bi spravila na kolena celotno narodnostno skupnost in obubožala sam deželni oz. obmejni prostor. Civilna družba, politika in javne uprave v manjšini sestavljajo neko celoto, se med seboj prepletajo in so odvisni eni od drugih. Zato je potrebna večja solidarnostna povezanost in akcijska enotnost, kot je bilo poudarjeno tudi na nedavnem Deželnem svetu SKGZ. SKGZ želi nadgraditi dosedanje dobro sodelovanje s SSO, ki se je doslej udejanjilo predvsem na nivoju predsednikov. Potrebno je razširiti sodelovanje na vodstvi obeh krovnih organizacij ter na članice. V ta namen so člani izvršnega odbora SKGZ predlagali, naj predsednik Pavšič iznese kolegu Štoki nekaj konkretnih predlogov, da bi poiskali primerne pristope.

Povezane objave

V Evropski prestolnici kulture naj ostanejo meje odprte
Prvomajsko slavje v Števerjanu
ŽIVEL 1. MAJ!