Seja IO SKGZ: z izvoljenimi predstavniki o zaščiti, reformah in čezmejnih odnosih

PRIMORSKI DNEVNIK, 15. junija 2010

TRST – Za uresničevanje državne in deželne zaščitne zakonodaje ni veliko politične volje, reforme v slovenski narodni skupnosti so potrebne tudi spričo dejstva, da bomo v prihodnjem letu verjetno prvič deležni zares hladne finančne prhe s korenitim krčenjem sredstev, odnosi med Italijo in Slovenijo oz. med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo pa bi morali biti veliko boljši, medtem ko se tisti, ki bi morali biti partnerji in sogovorniki, raje dražijo med seboj. To je bil leit-motiv včerajšnje seje Izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, na katero je vodstvo te krovne organizacije povabilo najpomembnejše izvoljene predstavnike Slovencev v Italiji, in sicer senatorko Tamaro Blažina ter deželna svetnika Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča, ki so podali vsak svoj pogled na trenutni položaj. Da se je postopek uresničevanja zaščite upočasnil, je v svojem uvodnem posegu dejal predsednik SKGZ Rudi Pavšič, po katerem smo Slovenci v okviru deželne politike skoraj nevidni, pa tudi nimamo strategije in se postavlja vprašanje zastopanosti. Konec meseca bo deželni svet SKGZ razpravljal o dokumentu o reformah v manjšini, pri čemer je Pavšič opozoril na napovedano krčenje finančnih sredstev za 2,5 milijona evrov prihodnje leto, pritisk Slovenije pa bo to izgubo le delno nadoknadil, zato se postavlja vprašanje, ali bomo denar razdelili vsem organizacijam ali spremenili sistem financiranja v smer iskanja kakovosti in zagotavljanja stabilnosti nekaterim osnovnim organizacijam. Pavšič je tudi negativno ocenil trenutne odnose med Italijo in Slovenijo oz. med slednjo in FJK, kjer manjka strategija za severni Jadran, mešana omizja pa ne delujejo. Glede izvajanja zaščitnega zakona so v tej fazi pristojnosti parlamenta zelo omejene, poleg tega pa vlada v Rimu globoko nepoznavanje naše stvarnosti, je dejala Tamara Blažina, za katero je za reševanje odprtih vprašanj treba točno opredeliti vlogo paritetnega odbora, nujno izvesti nekaj akcij za približanje naše problematike širši javnosti, glede financiranja pa poiskati nov mehanizem v sklopu italijanske zakonodaje. Preveriti bi morali, katere ustanove so nujno potrebne, kje se da ustvariti sinergije idr., glede slovensko-italijanskih odnosov bi morale tiste politične sile, v katerih se prepoznavamo Slovenci, v večji meri nastopiti v Ljubljani, manjšina sama pa bi morala odigrati večjo vlogo, meni Blažinova, za katero tudi ne znamo dovolj izkoristiti pravic, ki jih imamo. Mlačnost v slovensko-italijanskih odnosih je po besedah Igorja Gabrovca obojestranska, reform v manjšini pa se tudi ne da vsiliti, medtem ko bi morala v odnosu do Sveta slovenskih organizacij SKGZ biti bolj potrpežljiva, tudi zato, ker je vseeno na boljšem, saj lahko računa na nekaj sredstev, ki izhajajo iz t.i. bivšega družbenega gospodarstva, kar ne velja za SSO. Gabrovec je tu dal predlog določitve ene ali dveh oseb v vsaki krovni organizaciji, ki bi se udeleževale sej izvršnih odborov obeh organizacij, dodal pa je tudi, da mora SKGZ skušati tudi vzpostaviti tvornejši odnos s stranko Slovenske skupnosti. Pri vprašanju skupnega zastopstva je treba vztrajati pri modelu omizja strank in k njemu povabiti tudi Slovence v Severni ligi oz. Ljudstvu svobode. Kar se tiče deželne politike, je odnos do manjšine v najboljšem primeru indiferenten, v najslabšem pa nasprotujoč. Ne ravno laskavo oceno o deželni politiki je izrekel tudi Igor Kocijančič, ki je opozoril, da denar se vedno najde, kot pričata npr. postavki za letalsko povezavo Ronk z Milanom oz. za krajevne govorice na Videmskem. Glede odnosov v manjšini je Kocijančič poudaril dejstvo, da razmišljamo drugače, zato je treba imeti strategijo tudi brez apriorne enotnosti, glede odnosov med Italijo in Slovenijo pa je opozoril na po njegovih besedah neokolonialen odnos Italije do novih članic Evropske unije ne glede, ali v državi vlada levica ali desnica. Skupaj z Gabrovcem je tudi opozoril, da je nedopustno, da paritetni odbor večkrat ni sklepčen, ko se že tako govori, da ima v njem večino Slovencem bolj naklonjena stran.

Ivan Žerjal