Seja IO SKGZ v Čedadu

PRIMORSKI DNEVNIK, 22. septembra 2010 ČEDAD – Poučevanje slovenščine in izvajanje zaščitnega zakona na Videmskem, evropski projekt Jezik, sistem financiranja manjšine, manjšinsko šolstvo v vseh treh pokrajinah in včlanjevanje posameznikov so bile glavne točke ponedeljkove seje izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Seje so se udeležili tudi člani videmskega pokrajinskega sveta. »Če bodo uresničene napovedi, bo manjšina naslednje leto prejela 2.300.000 evrov manj, kar bi morale naše organizacije pri svojem letnem delovanju upoštevati,« je opozoril deželni predsednik Rudi Pavšič. Jeseni bodo priložnosti za reševanje te problematike nudila omizja med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo ter slovensko-italijansko medvladno srečanje v Rimu. Po mnenju predsednika SKGZ se mora naša skupnost potegovati za sistemsko rešitev financiranja, ki bi ji zagotavljala vsaj 5 milijonov evrov, koristna pa bi bila tudi ustanovitev manjšinskega omizja pri predsedstvu italijanske vlade. Glede šolstva je Pavšič poudaril, da za slovenske šole ne morejo veljati ista merila kot za italijanske, dodaten problem pa ustvarja tudi dejstvo, da na tem področju manjšina nima enotne vizije in je prav zaradi tega bolj šibka. K oblikovanju skupnih smernic bi lahko prispevalo zastopstvo Slovencev v Italiji, ki se je s šolsko problematiko ukvarjalo v ponedeljek (s podrobnostmi je člane SKGZ seznanil Livio Semolič, naš dnevnik pa je o tem že včeraj objavil obširno poročilo). Pavšič in predsednik SSO Drago Štoka pa načrtujeta srečanji z deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame in italijansko ministrico za šolstvo Mariostello Gelmini. Predsednik SKGZ je tudi predstavil kampanjo za včlanjevanje posameznikov, ki bo kmalu stekla. Doslej je bil odziv zadovoljiv, kar je po Pavšičevem mnenju dober znak, saj gre navsezadnje tudi za obliko preverjanja vloge SKGZ v zamejstvu. Vodstvo krovne zveze bo v kratkem tudi natančno preučilo predlog SSO o reformi organiziranosti manjšine. »Moramo ga podrobno analizirati, da vidimo, kje so skupne točke s tistim, ki smo ga mi že pred časom predstavili. Zdi se mi, da žal niti srednjeročno ni na vidiku ene same krovne organizacije,« je zaključil Pavšič. V nadaljevanju so pokrajinska predsednica za videmsko pokrajino Luigia Negro, Živa Gruden, Marina Cernetig, Rudi Bartaloth in Jole Namor orisali položaj slovenske manjšine na Videmskem. Dvojezična šola bo imela kljub temu, da je končna odločitev o njenem začasnem sedežu padla šele sredi avgusta, letos nekoliko boljše pogoje za delovanje, še vedno pa so določene težave. Krizni odbor staršev se je ponovno sestal včeraj in pripravlja tiskovno konferenco. Glede obnove starega šolskega sedeža pa ni nič novega. V Bardu in Tipani bodo imeli tedensko eno uro pouka slovenščine. Do decembra bo stroške kril Inštitut za slovensko kulturo, v nadaljevanju pa bodo za to uporabili sredstva iz deželnega zakona za Slovence, saj bi lahko na podlagi državnega zakona 482 krili samo 15 ur letno. V Bardu so tudi postavili nove dvojezične table. V Reziji je bilo poletje še posebno vroče. Izdajo prve dvojezične izkaznice so spremljali protesti in ustrahovanja, občinska uprava je občanom poslala vprašalnik o identiteti, poleg tega pa prosila za izključitev s seznama občin, kjer je prisotna slovenska manjšina, oziroma za vključitev med tiste, kjer se izvaja zaščita za Furlane. V Kanalski dolini so vendarle našli ustrezno rešitev za ohranitev pouka slovenščine tudi v letošnjem šolskem letu. Potrebna sredstva bo zagotovila gorska skupnost, Bartaloth pa je izpostavil pomembno vlogo, ki sta jo odigrala župan občine Naborjet-Ovčja vas Oman in izredni komisar gorske skupnosti Verona. Treba pa je čim prej najti sistemsko rešitev vprašanja financiranja in učnega kadra, saj se bo sedanja učiteljica slovenščine čez dve leti upokojila. Dodatno uro pouka na ukovški osnovni šoli bo spet financiralo SKS Planika, ki se je letos preselilo v nove, bolj funkcionalne prostore. Bartaloth je omenil tudi uspeh glasbene šole, ki je skoraj podvojila število gojencev. Namorjeva je spregovorila o projektu Jezik, ki bi ga morali v celoti predstaviti sredi oktobra. Gre za evropski čezmejni projekt, ki bo prispeval k razvoju celotne slovenske skupnosti v Italiji, v Špetru pa bodo v njegovem okviru odprli multimedijski center. Za ureditev prostorov je sredstva prispevala tudi Slovenija, trenutno pa še ni dovolj sredstev za periferne postojanke. Govora je bilo tudi o vidljivosti slovenskih programov Rai in TV Slovenije po prehodu na digitalni sistem oddajanja, saj bi lahko bili prebivalci hribovitih območij za to prikrajšani. Člani SKGZ so tudi izrazili potrebo po jasni strategiji delovanja in po boljši komunikaciji navzven, predvsem po informiranju italijanske večine, ki na splošno premalo ve o manjšini. Semolič je omenil, da bi lahko mogoče preko sodelovanja med Telefriuli in TV Primorka Benečija imela na razpolago svojo televizijsko oddajo. Stefano Predan, tajnik Kmečke zveze na Videmskem, pa je povedal, da se je na razpis gorske skupnosti za prispevke iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino prijavilo kar 90 kmetovalcev z Videmskega, ki so izjavili, da pripadajo slovenski narodni skupnosti.

T.G.