56a8d8026c5a7

Seja Deželnega sveta SKGZ

Imovinska in gospodarska vprašanja so bila v središču pozornosti Deželnega sveta SKGZ, ki se je sestal v sovodenjskem Kulturnem domu Jožefa Češčuta v ponedeljek zvečer. Uvodni poročili sta imela predsednik Tržaške matice Marino Marsič in podpredsednik Sklada Trinko Aleš Waltritsch, ki sta posebej orisala zgodovinski izvor premoženja in sedanje stanje v nepremičninskem sektorju. Po lastnih statutih sklada nimata pridobitnih namenov, njun izključni namen je zasledovanje ciljev družbene solidarnosti, promocije izobraževanja, kulture, umetnosti in amaterskega športa. Sklada sta formalna lastnika premoženja SKGZ in nositelja interesov te krovne organizacije. Gre za lastnino, ki ima dolgo življenjsko dobo in je bila vedno izraz liberalno-laične stvarnosti, katere je SKGZ moralni in formalni dedič. Premoženje sestavljajo kapitalski deleži v raznih družbah, ki se ukvarjajo z upravljanjem nepremičnin in drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Zaradi gospodarske krize in drugih razlogov danes te dejavnosti ne prinašajo dobičkov. Posebej so v razpravi prišla do izraza tudi odprta vprašanja v zvezi s tržaškim Kulturnim domom in Stadionom 1. maj. Najemninske pogodbe za nepremičnine, ki so oddane kulturnim ustanovam in organizacijam zdaleč ne ustrezajo komercialni vrednosti nepremičnin. Poleg tega z nekaterimi večjimi ustanovami so bile sklenjene pogodbe za brezplačno koriščenje struktur, uvedba davkov na nepremičnine pa je dodatno obremenila lastništvo. Če poenostavimo, lahko rečemo, da nepremičninski družbi Dom in Alpe (in posredno SKGZ) prispevata na tak način slovenskim organizacijam dodaten prispevek za delovanje, ki presega 800.000 evrov letno. Prispevek pa je "neviden" in zato premalo cenjen. Sistem pa tako ne more zdržati, zato so potrebni drugačni in bolj učinkoviti prijemi.

V nadaljevanju seje, ki jo je vodil predsednik Deželnega sveta Igor Kocijančič, je predsednik SKGZ Rudi Pavšič izpostavil pozitivni finančni položaj znotraj naše skupnosti predvsem zaradi ugodnih sprememb v Rimu, kjer so povišana sredstva zagotovoljena za naslednje triletje. To zahteva, da se tudi v manjšini opremimo za potrebne spremembe, ki morajo težiti k večji kakovosti ponudbe in k boljši uporabi razpoložljivih sredstev. SKGZ je mnenja, naj bi znotraj deželne posvetovalne komisije lahko nastala delovna skupina, ki bi celovito proučila stanje ter zaključke predstavila na manjšinski konferenci, ki jo predvideva deželni zaščitni zakon in ki jo bo predsednik Deželnega sveta sklical predvidoma že letos.

Krovna organizacija bo celovito in meritorno pristopila k tej problematiki v prepričanju, da se ne more odlašati s potrebnimi rešitvami. Predsednik Pavšič je predlagal sestavo delovne skupine, v kateri bi sodelovali efektivni in nadomestni člani SKGZ v deželni posvetovalni komisiji (Luigia Negro, Jole Namor, Dorica Kresevič, Rudi Pavšič, Livio Semolič in Marino Marsič) ter predsednik Deželnega sveta SKGZ Igor Kocijančič. Skupščina v Sovodnjah je predlog osvojila in predlagala, da pride čimprej do srečanja delovne skupine z vsemi včlanjenimi ustanovami in organizacijami, da se izoblikuje skupni predlog za nadaljnja preverjanja znotraj manjšine in same deželne uprave.

Povezane objave

Nikoli več!
Zavezanost k načrtovanju skupne prihodnosti
Novogoriški župan Samo Turel sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji