Še o ponedeljkovi seji IO SKGZ: Zaščita in denar, a tudi izobraževanje in kader

PRIMORSKI DNEVNIK, 16. junija 2010

TRST – Pisali smo že, da so bile glavne točke ponedeljkove seje Izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki so se je poleg članov slednjega udeležili tudi senatorka Tamara Blažina ter deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič, uresničevanje zaščitne zakonodaje, reforme v manjšini in odnosi med Italijo in Slovenijo oz. med slednjo in Furlanijo-Julijsko krajino. Med posegi gostov, predsednika SKGZ Rudija Pavšiča in članov Izvršnega odbora pa je v zvezi s temi vprašanji prišla do izraza vrsta »podtočk«. V okviru razprave je bila večkrat omenjena vloga paritetnega odbora in deželne posvetovalne komisije za Slovence. Glede prvega se je npr. Pavšič vprašal, ali je primerno, da v tej politični klimi opravlja bolj notarsko vlogo ali pa da je politični forum, ki sproža določene probleme, opozoril pa je tudi na notarsko vlogo deželne posvetovalne komisije. V zvezi s slednjim pa je bil Gabrovec mnenja, da bo imela vlogo, ki si jo bo sama izborila, in poudaril pomen usklajevanja stališč (s tem se je v nadaljevanju strinjalo več razpravljalcev). Paritetni odbor, je še opozoril Gabrovec, pa je odraz predsednika, ki daje temu telesu ritem, ki je v tem trenutku diplomatsko usmerjen. Za Kocijančiča ima odbor vlogo, ki mu je določa zakon, medtem ko posvetovalna komisija igra svojo vlogo tudi takrat, ko je treba predlagati bolj vsebinske posege. Kocijančič je opozoril tudi na vprašanje seznama primarnih ustanov slovenske manjšine, v katerega pa nekatere od trenutno prisotnih ustanov ne sodijo. Predlog Igorja Gabrovca, naj se v skupno zastopstvo manjšine povabi tudi slovenske pripadnike Severne lige in desne sredine, je naletel na različne odzive. Po eni strani je Franc Fabec, ki predseduje tudi Kmečki zvezi, opozoril na dobre odnose s predstavniki Severne lige (konkretno z deželnima odbornikoma Claudiom Violinom in Federico Seganti), po drugi pa je predlog doživel tudi nasprotovanja. Pomisleke je izrazil npr. Mario Lavrenčič, ko je dejal, da je zanj politika nekaj drugega in da ne bo nikoli pristal na dogovore samo zaradi koristi, medtem ko ima Igor Komel glede deželne politike občutek, da se slovenske organizacije poskuša spraviti v geto. Finančna stiska, ki se napoveduje, prinaša s seboj tudi socialno vprašanje, na katerega je opozoril Ace Mermolja, medtem ko se je Jure Kufersin zavzel za skupno komisijo, ki bi ocenjevala, kako se delijo sredstva. Že omenjeni Fabec je opozoril na potrebo po koriščenju sredstev iz evropskih skladov ter na pozornost do teritorija in kmetijstva, medtem ko Edi Bukavec pričakuje podporo pri prihodnjih prizivih kmetovalcev proti vinkulacijam zemljišč. Do izraza je prišlo tudi vprašanje skupnih ustanov, na katerega je opozorila Nataša Paulin, ki je tudi omenila nasprotujoča si stališča krovnih organizacij in izrazila naveličanost zaradi dolgoročnosti reševanja vprašanja avtonomne sekcije pri tržaškem konservatoriju. Šolstvu je bil posvečen poseg Ksenije Dobrila, ki je opozorila, da število učencev v slovenskih šolah narašča, število učiteljev pa se znižuje ter poudarila potrebo po obuditvi mešane slovensko-italijanske komisije za šolstvo in po obnovi kulturnega sporazuma med državama, pri čemer je opozorila tudi na težave glede priznavanja univerzitetnih diplom. Za Suzano Pertot pa bi avtonomni pedagoški inštitut, ki ga predvideva tudi zaščitni zakon, nudil veliko možnosti za razpolaganje s strokovno pripravljenimi ljudmi. Na kakovost kadra je med drugimi opozorila tudi Matejka Grgič, ki se boji predvsem krize znanja in kulture, ki utegne imeti dolgoročno hujše posledice kot gospodarska kriza. Pri tem je omenila podatek, da je Univerza v Novi Gorici pripravila študijske programe, ki omogočajo visoko zaposljivost, nanje pa se ni vpisal niti en študent iz zamejstva. (iž)