fallback-thumbnail

Rudi Pavšič včeraj spregovoril na 6. konferenci znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije

V prostorih Državnega sveta se bo danes zaključila 6. konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, ki jo prireja Svetovni slovenski kongres. Na otvoritvi dvodnevnega srečanja je sodeloval predsednik slovenske vlade Borut Pahor ter vidni predstavniki Državnega zbora in Državnega sveta ter minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš ter predsednik parlamentarne komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu Miro petek. Konference se je kot edini predstavnik iz zamejstva udeležil predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, ki je spregovoril na temo “Gospodarstvo med Slovenci v Italiji”: Manjšina, ki ne uspeva v lastni produkciji kulture, jezika, identitete, je skupnost zapisana izginotju. Slovenska narodna skupnost v Italiji proizvaja kulturo, jezik in identiteto na visoki ravni. Vendar manjšina, ki ni sposobna lastnega gospodarstva, ki je ob robu gospodarskih tokov, ki ne uspe biti protagonist lastne gospodarske rasti in torej ni soudeležena v splošnem gospodarskem razvoju območja, kjer je zgodovinsko prisotna, taka manjšina tvega emarginiranje. Brez uspešnega gospodarstva torej si je težko predstavljati uspešne manjšine. Svetovni oz. evropski primeri kažejo, da je razvoj in napredek določene narodne skupnosti veliko večji in uspešnejši tam, kjer je le-ta »opremljena« s primerno in učinkvito gospodarsko dejavnostjo. Zgodovina Slovencev v Italiji dokazuje, da so naše kulturne, izobraževalne in druge dejavnosti ves čas spremljale tudi primerne gospodarske pobude, ki so nam zagotavljale tisto potrebno podporo, da se je naša skupnost razvijala, utrjevala svojo samozavest, se osvobajala pritiskov večkrat nam nenaklonjene politike in ohranjala v manjšinskem prostoru veliko intelektualnega potenciala. Za Slovencev v Italiji je značilno, da so imeli kar nekaj gospodarskih pobud, ki so temeljile na povezovanju podjetnikov in združevanju kapitala v družbah, ki so se zavzemale tudi za splošni interes narodne skupnosti. Govorim o zadružnih hranilnicah, posojilnicah in finančnih družbah. Poslovanje teh družb je bilo po drugi svetovni vojni povezano s tržišči nekdanje Jugoslavije in v tem se je krepila tudi kapitalska osnova tega gospodarstva. Glede na tedanjo ureditev je jasno, da so imeli nekateri lažji dostop do tržišča, vendar je tudi res, da so na tem tržišču in z istimi vezami poslovali in dobro služili tudi marsikateri posamezniki. Razlika je bila samo v tem, da so eni delali tudi v interesu širše skupnosti, drugi za krepitev lastnega premoženja. Vprašanje, ki si ga moramo danes postaviti je, kako v spremenjenih razmerah ustvariti večjo in bolj homogeno vizijo gospodarskega sodelovanja med manjšinskim prostorom in matično državo ter kakšna naj bo v tem procesu vloga naše narodne skupnosti. Gospodarski prostor, v katerem slovenska manjšina živi, je z vključitvijo Slovenije v Evropsko skupnost postal del evropskega trga, na katerem se odpravljalo pregrade in uveljavljajo karakteristike globalizacijskih zakonitosti. Posledica tega je, da danes ne moremo več govoriti o čezmejnem ali manjšinskem gospodarstvu. Slovenska skupnost v Italiji gospodarsko deluje na tržišču, za katerega ne obstaja več meja. Ko govorimo o gospodarstvu za našo skupnost je treba tudi povedati, kakšni so cilji in komu je namenjeno. Uspešne gospodarske dejavnosti v bistvu zagotavljajo visoko kvalificirano zaposlitev pripadnikov skupnosti na teritoriju, kjer ta skupnost živi. S tem v zvezi se odpira drugo pomembno vprašanje, ki zadeva teritorij. Učinkovito gospodarstvo bistveno prispeva tudi k ohranjevanju območja, kjer je naša skupnost zgodovisnko prisotna. Mnenja sem, da bomo veliko bolj učinkoviti in uspešni pri obrambi našega teritorija z uspešnimi gospodarskimi pobudami, ki bodo našim pripadnikom zagotavljale perspektivo za delo in zaslužek. To bi pomenilo najboljšo promocijo našega teritorija in ljudi, ki na njem živijo. Pomembno je tudi, da uspešno gospodarstvo podpira skupnost v njeni razvejani dejavnosti in to v obliki prispevkov, donacij, sponzorstva in podobnih pristopov, ki blažijo kronične finančne težave, ki pogojujejo delo in razvoj številnih ustanov in organizacij. Ob takšnem razmišljanju je potrebno tudi, da moramo biti sposobni nadgradnje dosedanjega sistema preko združevanja kapitala za skupne projekte, ki presegajo potrebe posameznika in so v interesu tako posameznika kot skupnosti. Mislim predvsem na pobude, kot so obrtno-razvojne cone na manjšinskem teritoriju, pospešitev in širitev prisotnosti in aktivnosti naših zadružnih bank, finančnih in nepremičninskih družb, ter vse večja kakovostna ponudba servisnih centrov, ki delujejo v okviru stanovskih organizacij. Skratka, ob viziji potrebujemo tudi sinergičen pristop, ki mora biti v koraku z vse večjo konkurenčnostjo. V ta namen sta krovni organizaciji Slovencev v Italiji (SKGZ in SSO) dali pobudo za Gospodarskih forum Slovencev v Italiji, v katerem se združujejo tako gospodarske, kot finančne, bančne in stanovske organizacije (Slovensko deželno gospodarsko združenje in Kmečka zveza). Med prioritetnimi nalogami, si je foruma zadal nalogo stimulatorja skupnega gospodarskega prostora in večje prisotnosti in povezanosti s sorodnimi organizacijami in ustanovami v Sloveniji. V teh procesih pa je velikega pomena, da tudi predstavniki različnih jezikovnih manjšinskih entitet, ki živijo na istem območju, bolj prepričano iščejo poti povezovanja in sodelovanja, tudi v gospodarstvu. Prizadevati si je treba za ovrednotenje geografsko-ekonomskih prednosti ozemlja, na katerem živimo. Prevladujoči ekonomski razlog postaja mednarodno povezovanje v širšem zaledju. S pretokom dobrin in ob uresničevanju mednarodnih projektov je možno ovrednotenje obmejnega narodno mešanega prostora. Zaradi povedanega mora postati naša prioriteta v tem, kako konkretno nastopiti, da gospodarsko obogatimo manjšinski stvarnosti oziroma celotno območje, kjer živita manjšini in večinska naroda. Novi scenariji ponujajo obema manjšinskima skupnostma, slovenski v Italiji in italijanski v Istri, zanimive razvojne priložnosti, ki jih doslej nikoli nista še imeli. Manjšine na tem območju predstavljajo povezovalno tkivo, ki povezuje zgodovinsko pluralen prostor, ki mu je usojeno, da postane del utripajočega srce nove Evrope. Manjšine so bogastvo in priložnost, so naravni in aktivni vektorji, po katerih lahko tečeta meddeželno in čezmejno sodelovanje. Manjšine so ključen pospeševalec sodelovanja med bližnjimi državami ter opredeljujejo teritorij z edinstvenimi in neponovljivimi posebnostmi, zaradi katerih je toliko bolj prepoznaven tudi z gospodarskega zornega kota. Nazadnje bi izpostavil vprašanje (ne)povezovanja našega gospodarskega prostora z osrednjeslovenskim oz. s podobnimi gospodarskimi območji slovenskih manjšin v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Živimo v obdobju splošne recesije, a tudi izjemnih priložnosti. Manjšina je 60 let, tudi z gospodarskega vidika, živela v funkciji meje. Sedaj je prišel čas, ko moramo, tako v naši skupnosti, kot tudi v Sloveniji, doumeti, da je treba razmišljati povsem drugače. Živeti in delati moramo v prostoru, kjer meje ni več. Slovenci v Italiji imamo v tem novem času veliko prednost poznavanja dveh jezikov, dveh kultur in dveh sistemov. Ta prednost pa ne bo trajna in če je ne bomo znali izkoristiti, bo kmalu zapravljena in bo naša vloga postala povsem obrobna. Republika Slovenija pa mora primerneje zaznati, da Slovenci v Italiji smo vsestranska, zato tudi gospodarska investicija in ne izključno proračunska obveznost. Da bomo sposobni takšnih načrtov, potrebujemo izdelano strategijo, ki bo prostor, ki smo ga doslej poznali kot obmejni, postavila v središče širše evropske povezanosti.

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo