Rudi Pavšič soglasno potrjen za predsednika SKGZ

Deželni svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze je v ponedeljek, 5. junija, na svoji prvi seji v prostorih Gregorčičeve dvorane v Trstu soglasno potrdil dosedanjega predsednika Rudija Pavšiča. Deželni svet je obenem sprejel sledečo resolucijo: Slovenska kulturno-gospodarska zveza je izpostavila vprašanje slovenskega jezika kot temo svojega občnega zbora, ker menimo, da je to osrednji problem slovenske manjšine v Italiji. Ohranjanje jezika in tudi pristnih narečij je bilo težavno za časa fašizma in nato po drugi svetovni vojni z bolj ali manj “tiho” asimilacijo. V tem smislu nismo odkrili nič novega. Danes se zdi vprašanje jezika vendarle različno. Njegova kompleksnost ni le v konfliktu, ampak je, v Baumanovem smislu, “tekoča”, “normalna” in zato zahrbtnejša. To pa ne pomeni, da je jezik manj pomemben za našo identiteto ali preprostejše za naše dostojanstvo, ponos in sposobnost biti v sodobnem svetu. Res je, da Slovenci v Italiji še vedno ne uživamo jezikovnih pravic, ki jih predvidevajo evropske listine, italijanska ustava ter zakona za manjšinske jezike št. 482 in zaščitni zakon št. 38. V tem smislu gre naš poziv Prodijevi vladi, Deželi FJK, krajevnim upravam, poslancem ter deželnima vladnima predstavnikoma, naj pospešijo uresničevanje zaščitnega zakona začenši s sprejetjem seznama občin tako kot ga je sestavil Paritetni odbor. Potrebno bo, da se ustrezno uredi finančne podpore za manjšinske dejavnosti in reši odprta vprašanja na področju šolstva. Zaščitni zakon je bil za nas, z izjemo šole v Špetru, doslej zamrznjen. Zakonska določila pa ne morejo preprečiti problemov, ki so bodisi objektivni bodisi subjektivni. Slovenski knjižni jezik se danes spreminja in bogati z doslej nepoznano naglico. Slovenske manjšine in torej tudi naša v Italiji tvegajo, da ustvarijo jezik, ki bo drugačen in revnejši od središčne ali matične slovenščine. Oddaljenost od središča, življenje v mešanem okolju, malomarnost do jezika ali pa podcenjevanje jezikovnega vprašanja nas lahko nepopravljivo osiromašijo. Zato smo organizacije in posamezniki dolžni, da skrbimo za slovenski jezik na vseh ravneh. Kjer je že možna njegova uporaba v javnosti, jo je potrebno udejanjiti začenši s spremembo poitalijančenih priimkov, s prošnjami v slovenščini, z dvigom dvojezičnih osebnih izkaznic itd. Za kakovost jezika moramo skrbeti v slovenskih šolah, v medijih, v organizacijah in društvih ter tudi na naših sejah, v uradih in dopisih. Prednost je treba dajati tistim dejavnostim, kjer je jezik izrazno sredstvo, ter pri tem paziti, da ohranimo stik z vseslovensko jezikovno stvarnostjo in to na vseh področjih: od strokovnega do umetniškega, od znanstvenega do birokratskega jezika. Končno moramo paziti na jezik v naši vsakodnevni uporabi, čeprav je to najtežje, saj vprašanje zadeva intimno človekovo sfero in ne organizacij. Če pa jezik ne raste tudi iz srca, ne bo našel svojega mesta in dostojanstva niti v javnem življenju. Z vsako “slabo” besedo pa nas je vsakič malo manj. Zato si bo SKGZ na vseh področjih, ki so v njeni pristojnosti, prizadevala za ohranjanje in kakovostno rast slovenskega jezika v Italiji.