Rudi Pavšič se je sestal s predsednikom Kmečke zveze

Kmečka zveza izraža željo, da bi se znotraj narodne skupnosti posvečalo večjo pozornost teritoriju, ki ni samo domena kmetijskega sektorja, marveč prostor celovitega razvoja slovenske narodne skupnosti ter priložnost za gospodarski in družbeni razvoj. Včasih se ustvarja občutek, da se vodilne manjšinske sredine, razen častnih izjem, ne soočajo s to problematiko in da se posledično odprta vprašanja tudi težavneje rešujejo. Le s skupnim nastopanjem je namreč možno vsaj delno odpraviti ovire, ki jih zakonodaja in druge norme postavljajo predvsem kraškemu območju. To je osnovna misel, ki jo je predsednik Kmečke zveze Franc Fabec izpostavil na srečanju s predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem, ki je potekalo v okviru priprav na deželni kongres krovne organizacije.
Predstavnik zamejskih kmetov je ugotovil, da so razne zakonske in druge prepreke povsem razvrednotile Kras in Breg, ki sta najprej doživela pomembna in vsiljiva razlaščanja, danes pa se morata spopadati z določili, ki omejujejo možnost njunega razvoja. Veliko odgovornost pri tem je Fabec pripisal deželni upravi, ki je v teku let večala število zaprek in omejitev, ki pa niso penalizirala drugih območij v Deželi FJK v tolikšni meri, kot so kraško ozemlje.
Večkrat je bil napovedan strateški načrt za Kras, ki ostaja doslej še neudejanjena obljuba. To pa je hudo oškodovalo lastnike kraških zemljišč, ki so vse slabše cenjena na tržišču, ker so onemogočene vsakovrstne izboljšave in posegi, ki bi dvignili njihovo kakovost. Tudi obljubljene intervencijske pobude, ki naj bi na nek način kompenzirale razvrednotenje zemljišč, so ostale večinoma le na papirju.
Na srečanju sta Fabec in Pavšič ugotovila, da se na Deželi FJK vendarle nekaj premika. Z vsebinskega vidika je bilo zelo pomenljivo nedavno srečanje med vodstvom Kmečke zveze in predsednico deželne vlade Deboro Serracchiani. Potrebno pa je tudi doreči celovito strategijo sodelovanja mesta Trst s Krasom in obratno ter prenehati z medsebojno konkurenčnostjo, ki škoduje celotnemu območju.
Predsednik SKGZ se je pohvalno izrekel o delu Kmečke zveze v Benečiji, kjer so kadrovske in vsebinske investicije še kako vidne. Važno je tudi, da se beneške izkušnje prenese na druga območja, kjer je prisotna Kmečka zveza. Ravno tako je skoraj obvezno sistemsko dogovarjanje med sorodnimi stanovskimi organizacijami v manjšini (v kratkem bo predsednik Skgz dal pobudo v to smer) kot tudi v obmejnem prostoru, kjer razvoj določenega območja ne sme trpeti zaradi meje, ki je vse manj zaznavna.
Predsednik Fabec je ob zaključku poglobljenega soočanja izrazil željo, da bi se SKGZ v še večji meri posvetila vprašanjem teritorija in sami Kmečki zvezi kot eni izmed prioritetnih problematik krovne organizacije. Predsednik Pavšič je s takim pogledom soglašal in pristavil, da je ta poudarek že izšel s pokrajinskih kongresov SKGZ, kjer je bilo ugotovljeno, da je vloga Zveze predvsem ta, da povezuje članstvo, zastopa njegove zahteve in potrebe na vseh pristojnih mestih ter ustvarja priložnosti za celovit razvoj slovenske narodne skupnosti.