Rudi Pavšič se je sestal s predsednico GM Mileno Padovan

V okviru priprav na deželni kongres SKGZ, ki bo oktobra v Gorici, se nadaljujejo srečanja s članicami. Tokrat se je predsednik Rudi sestal s predsednico Glasbene matice Mileno Padovan.
Izpostavila sta posebej tri tematike, ki zadevajo vizijo in perspektive GM na narodnostno mešanem območju. Predsednica Padovanova je posebej podčrtala dejstvo, da govorimo o šoli, ki skupaj s kulturnimi in športnimi ustanovami odigrava pomembno vlogo pri utrjevanju naše prisotnosti in jezikovnega znanja. Pomembno je, je nadalje povedala, da je treba razmišljanja o perspektivah glasbenega šolstva treba uokviriti v prizadevanju za reševanja nekaterih še odprtih vprašanj.
Posebej je omenila vprašanje dveh glasbenih šol (Glasbene matice in Centra Komel) v Gorici. GM je že večkrat izrazila svojo pripravljenost na sodelovanje, a se kot deželna ustanova ne more odpovedati prisotnosti na Goriškem. Lahko bi poiskali rešitve v okviru skupnega načrtovanja didaktike, samega pouka in standardov znanja s ciljem, da se na Goriškem izboljša ponudba in se hkrati izognemo nepotrebnim dvojnikov. Glede tega vprašanja je predsednik Pavšič meni, da je treba iskati rešitev tega vozla, ki traja res predolgo, ob spoštovanju obeh stvarnosti. Nadalje smatra, da bi bilo koristno srečanje, na katerem bi predstavniki obeh šol, krovnih organizacij in sam deželni odbornik Torrenti določili vsebine in časovne termine, da se problematiki glasbenega šolstva na Goriškem najde primerno in dokončno rešitev. To nerešeno vprašanje namreč ovira vsak nadaljnji proces prenove in obnove vsebin ter vloge glasbenega šolstva v okviru slovenske narodne skupnosti.
Tudi vprašanje javnega priznanja GM oziroma uresničitev določil zaščitnega zakona ni enostavna, saj slednja predvidevajo danes preživete glasbene standarde. Vprašanje, ki se tudi postavlja, je, ali je za našo glasbeno stvarnost pomembneje, da si zagotovi akreditacije za predakademsko raven ali bi ne kazalo usmeriti energije za pridobitev avtorizacije za prvo stopnjo akademske ravni.
Pavšič in Padovanova sta obravnavala tudi prostorsko vprašanje. V Gorici se ponuja možnost uporabe prostorov Trgovskega doma. Tudi v tem primeru je potrebno pred dokončno odločitvijo rešiti odprta vprašanja obeh glasbenih šol. Glede tržaškega sedeža pa sta soglašala, da bi bila za Glasbeno matico idealna rešitev vselitev v prostore Narodnega doma v Ul. Filzi.
Dejavnost Glasbene matice poteka v treh pokrajinah na sedežih oz. podružnicah (skupno jih je deset), preko 600 učencev poučuje nad 60 sodelavcev. Veliko pozornost namenja Slovencem na Videmskem, predsednik Pavšič pa se je predsednici Mileni Padovan še posebej priporočil, naj še posebej skrbijo za sedeža v Benečiji, da bi glasbeni pouk čim bolje potekal in tako prispeval k rasti dvojezičnega šolstva, ki predstavlja dodano vrednost za življenje in delo slovenske narodne skupnosti.