Rudi Pavšič s predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja

Gospodarstvo predstavlja enega izmed stebrov sleherne družbe, tudi slovenske narodne skupnosti v Italiji. In prav območje, na katerem živi manjšina, predstavlja enega najbolj perspektivnih razvojnih središč v Evropi. Razumeti je treba, da razlogov, zaradi katerih je v teh krajih zaradi blokovske in povojne delitve uspevala določena dejavnost (državne participacije, import-export, avtonomni računi, itd.), ni več in da je treba nove gospodarske perspektive načrtovati na večjih regijskih povezovalnih sistemih in posebej vlogo (posredno in neposredno), ki jo v teh krajih odigrava primerna razvojna strategija pristanišč in njihova povezava.
V teh procesih mora biti organizirano gospodarstvo slovenske manjšine zraven kot soakter načrtov in razmišljanj. To je tudi ena od primarnih vlog, ki jo lahko odigra Slovensko deželno gospodarsko združenje, tudi kar zadeva servisno in drugo pomoč, ki jo lahko nudi Sloveniji v stikih in povezavah z Italijo. O tem je tekla beseda na srečanju, ki ga je predsednik SKGZ Rudi Pavšič imel s predsednikom SDGZ Nikom Tenzejem in ravnateljem Andrejem Šikom. Obvestil ju je o pripravah na deželni kongres in izrazil željo, da bi bila stvarnost gospodarskega združenja v še večji meri prisotna v delu krovne organizacije.
Predstavnika krovne gospodarske organizacije sta izpostavila vlogo SDGZ, njegove servisne dejavnosti članstvu ter skrb za povezovanje obmejnega prostora. Na tem področju bi bilo primerno, da bi se pristojne sredine v Sloveniji v še večji meri zavedale pomembnosti, ki jo SDGZ ima na tem področju, in mu zaupale tudi druge odgovornosti, ki bi bile v obojestransko korist in bi še dodatno osmišljale združenje zamejskih gospodarstvenikov.
Predstavniki SKGZ in SDGZ so se tudi strinjali, da je treba čim bolj pospešiti dialog znotraj gospodarskih, stanovskih, finančnih in bančnih sredin, kar edino zagotavlja določen uspeh in tudi večjo vlogo v širšem regijskem prostoru. Gospodarski forum je pravo omizje za tako razmišljanje, doslej pa ga nekateri niso pravilno razumeli in ga marsikdaj podcenjevali. Gospodarska strategija narodne skupnosti zahteva veliko mero razumevanja in skupnega dialoga.
Gospodarstvo je nujno vezano na teritorij in na razvoj slovenske manjšine. Zaradi tega je potrebno usmeriti še več energij upravljanju teritorija, kjer je manjšina prisotna, ter se zavedati, da je slovenski jezik nujen spremljevalec dogodkov, ki jih uresničujejo tudi gospodarstveniki, ki ga morajo pri svojem delu stalno promovirati in uveljavljati. Udejanjiti je treba misel, ki jo je Skgz že pred leti izpostavila na posvetu, in sicer: Več kulture v gospodarstvu in več gospodarstva v kulturo.