Redni občni zbor SKGZ

Zveza Slovencev iz Furlanije Julijske krajine kot povezovalni forum politične in civilne družbe. To je predlog, ki ga je predsednik SKGZ Rudi Pavšič ponudil članstvu na rednem občnem zboru krovne organizacije, ki je potekal v ponedeljek zvečer v prostorih večnamenskega središča v Špetru. Zveza Slovencev bi na tak način postala tisto omizje, ki bi združevalo osrednje in najbolj reprezentativne manjšinske subjekte z namenom, da bi razpravljali in odločali o prioritetnih in za manjšino vitalnih vprašanjih v času, ki je zelo pomemben za Slovence v Italiji. Manjšina potrebuje boljšo notranjo povezavo in več dialoga. To si želijo ljudje in to potrebuje naša organizirana skupnost, je bil mnenja predsednik Pavšič, ki bo v tem smislu sprožil vrsto srečanj z drugimi manjšinskimi organiziranimi stvarnostmi, da bi preveril pripravljenost na takšno obliko sodelovanja in medsebojnega sporazumevanja. Občni zbor, ki ni bil volilnega značaja (na njem so delegati članic odobrili obračun za leto 2007 in proračun za leto 2008), je potekal v špetrskem centru, ker, kot je poudaril Pavšič, “ na ta način želimo potrditi potrebo, da se Slovencem na Videmskem čimprej omogoči uporabnost takšnega objekta.” Za SKGZ je to danes glavna prioriteta in v tem smislu si bo prizadevala, da bi v občini dvojezične osnovne in srednje šole uresničili pobudo, “na katero Benečani čakajo že veliko let", je naglasil predsednik krovne organizacije. Ob tej priložnosti je izrekel čestitke članici SKGZ Slovenci po svetu, ki bo v prihodnjih tednih slavila svojo 40-letnico delovanja v korist beneških izseljencev. Špetrska skupščina SKGZ je bila tudi priložnost za analizo povolilnega obdobja. Prisotni so soglasno ugotovili, da se bo treba maksimalno potruditi za ohranitev nivoja doseženih zaščitnih norm ter poiskati z novimi rimskimi in deželnimi vladnimi oblastmi pot dialoga, da bi naša narodna skupnost ohranila aktivno vlogo v novih scenarijih, ki se zarisujejo v tem predelu Evrope. SKGZ bo nadaljevala na poti programskih izbir, ki so bile sprejete na kongresu pred dvema letoma, in sicer rabe in promocije slovenskega jezika in utrjevanja povezovalne vloge s svojimi članicami. Na Tržaškem bo Zveza okrepila svojo dejavnost in prisotnost v mestnem središču, medtem ko je potrebno na Goriškem v še večji meri uresničiti model dveh Goric in enega samega mesta. Na Videmskem pa je potrebno prisluhniti novim potrebam ljudi in prostora ter pomagati organizacijam, da nadgradijo dosedanje delo začenši z realizacijo večnamenskega središča v Špetru. Vodstvo SKGZ je bilo tudi mnenja, da je treba čimprej utrditi vlogo naših gospodarskih organizacij in tistih, ki skrbijo za teritorij. S tem v zvezi naj bi v kratkem, skupno z SSO, dali pobudo za nastanek gospodarskega foruma. Resno in stvarno pa je treba tudi razmisliti o predlogu za uresničitev pravno-informativnega urada, ki naj bi skrbel, vzpodbujal in informiral o možnostih najbolj učinkovite uporabe zaščitnih norm iz dveh državnih in deželnega zakona. To naj bi bila ena izmed prioritet, ki bi jo lahko udejanjila predlagana Zveza Slovencev ob strokovnem sodelovanju nekaterih manjšinskih organizacij (Pavšič je v tem smislu videl v SLORI-ju najbolj primernega sogovornika). Zanimiva in kakovostna razprava je izpostavila nekaj tematik, ki so tesno povezane z delom in aktivnostjo SKGZ. Nekateri predstavniki članic so opozorili na problematiko dvojnega članstva in vloge, ki jo krovni imata pri oblikovanju in soodločanju pomembnih izbir. Drugi so bili mnenja, da moramo kot skupnost še bolj prepričano in sistemsko uporabljati slovenski jezik v vseh odnosih z javnostjo. Naša skupnost, je bilo še slišati na občnem zboru SKGZ, mora prednostno izbirati pot kvalitete, da se bolje uveljavi in postane širše zanimiva. Nazadnje so nekateri člani občnega zbora ugotavljali, da odnosi med zamejstvom in Slovenijo niso dosegli pričakovane ravni in da so ostali na nivoju finančne podpore, kar je pomemben dejavnik za delovanje naših organizacij, ni pa vse. Manjšina v zavesti osrednje Slovenije ni postala dodatna vrednost in nova priložnost skupnega razvoja.