Razstava Klavdij Palčič Pripovedna prehajanja v Kulturnem domu v Gorici
PRIMORSKI DNEVNIK, 23. novembra 2010
Na sinočnjem odprtju razstave ilustracij Klavdija Palčiča v goriškem Kulturnem domu je tržaškega likovnika nagovoril tudi slovenski minister Boštjan Žekš: »Vi ste eden izmed vrhov velike serije umetnikov na italijanski in slovenski strani primorske zemlje. Sprašujem se, ali je tu kaj drugačnega, da tako uspevata kultura in umetnost. Če je narod ogrožen, utesnjen, stisnjen, išče izhod v kulturi, umetnosti, znanju. Brez te utesnjenosti bi še obstali? Tudi z vami, Palčič, bomo še obstali.« Minister mu je nato izrekel priznanje za vse opravljeno delo v korist Slovencev v Italiji, pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi (SKGZ), in mu čestital ob 70-letnici: »To je čas, ko ne veš, ali bi gledal nazaj ali pa naprej. Moramo gledati naprej!«
Goriška razstava zaključuje sklop treh razstav, ki so jih posvetili Palčiču ob njegovem življenjskem jubileju, pred Gorico še v Trstu in Čedadu. S sinočnjim odprtjem pa se je tudi začelo praznovanje 29. obletnice Kulturnega doma, »kraja sodelovanja in stikov v naši skupnosti, pristanišča goriških kultur. Ustvarili smo pogoje – tako ravnatelj Kulturnega doma, Igor Komel -, da smo se Goričani različnih narodnosti tu srečevali, spoznavali in sklepali prijateljstva. Obdobje krize nam danes narekuje, da potrpežljivo nadaljujemo na poti vsestranske kulturne rasti.« Protagonist integracije v evropskem duhu in povezovanja čezmejnega prostora je tudi SKGZ, tako kot Kulturni dom in, v likovni umetnosti, sam Palčič, čigar sklop treh razstav je zaobjel Trst, Čedad in Gorico, je dejal Livio Semolič, pokrajinski predsednik SKGZ, ki je soorganizator Palčičevih razstav.
Publiki, ki je napolnila foyer Kulturnega doma – ljudje so prišli iz Gorice in Nove Gorice, iz Trsta in od drugod, ob ministru pa sta izstopala še generalna konzulka v Trstu Vlasta Pelikan Valenčič in deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič -, je avtorja in razstavljena dela predstavil Joško Vetrih: »Palčiča imamo za naslednika neponovljive generacije uglednih slovenskih likovnih umetnikov na Tržaškem. Gre za generacijo, v kateri so ustvarjali Černigoj, Spacal, Bambič, Cesar, Sirk, Lukežič, Hlavaty, Grom … Razstava v Kulturnem domu z naslovom "Pripovedna prehajanja" je posvečena ilustratorski dejavnosti umetnika, ki je že leta 1965 ilustriral čitanko za peti razred slovenskih osnovnih šol v Italiji. Od takrat je poskrbel za ilustracije v številnih publikacijah, v prvi vrsti v berilih za osnovne šole, zbirkah poezij, zbornikih, podlistkih v časopisih in revijah za mladino in odrasle … Palčič je že od začetka izdelal prepoznavno likovno govorico, izvirno in ekspresivno, katere se je dosledno posluževal v vsej svoji dolgi slikarski, grafični, kiparski, ilustratorski, scenografski in kostumografski dejavnosti. Ta govorica, ki združuje tehnično dovršenost in izrazno sproščenost, psihološko globino in inventivno širino, mu omogoča, da se nemoteno premika med figuraliko in abstrakcijo, dobro se znajde v uporabi različnih tehnik in materialov in tako uveljavlja svojo vizijo z dognanimi prehodi iz realnosti v metaforo. V delih z izrazito sodobnim pristopom nam predstavlja misli, čustva in dogodke, ki so zasidrani v sedanjosti in so obenem povezani z motiviko klasične ikonografije.« Vetrih je posebej omenil veliko Palčičevo sliko z zgodbo o Lepi Vidi iz leta 1995, ki je v zgornjem foyerju prvič postavljena na ogled širši publiki. »Bila je sprva namenjena Trstu, a je pristala v Gorici,« je sinoči povedal Palčič. Poleg uokvirjenih ilustracij so na ogled številne knjige, ki jih je ilustriral, v pritličju pa še ciklus njegovih jedkanic.
Vetrih je še dejal, da »se ljubezen Palčiča za prosto, kreativno, vendar odločno slikarsko potezo, pokaže predvsem v ilustrativnem opusu, ki je snovno zelo razsežen in formalno slikovit, še posebej pri ilustracijah za mladino. Avtor namreč dobro ve, da je otrok pozoren in strog sodnik, da ljubi pravljično fantastiko in duhovitost pa tudi realistično pripovednost in bujno domiselnost.« Pritrdil mu je Palčič sam: »To je najbolj razposajen del mojega slikanja. Posvečen je otroškemu svetu. Tudi umetnik postane otrok, to pa je prava sreča.« (ide)