Razširjena seja Deželnega sveta SKGZ

PRIMORSKI DNEVNIK, 6. julija 2010 OPČINE – Sistem javnega financiranja slovenske manjšine (iz Rima, Ljubljane in Dežele FJK), ki se je uveljavil ob rojstvu samostojne Slovenije leta 1991, je dotrajan in nevzdržen, zato ga je treba korenito spremeniti. V to je prepričana Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki je na včerajšnji seji svojega deželnega sveta ponudila manjšini v razmišljanje predloge (objavljamo jih v izvlečku) za spremembo financiranja manjšine. Predlog so že poslali Svetu slovenskih organizacij, pričakujejo pa odziv političnih strank in vseh dejavnikov pisane manjšinske skupnosti. »Predlog je drzen, ampak ne predrzen«, ga je ocenil predsednik goriške SKGZ Livio Semolič. Za Rudija Pavšiča je skrajni čas, da se manjšinske ustanove financirajo na osnovi delovanja in njihove vloge v naši skupnosti in ne več po pripadnosti v t.i. rdeči ali beli tabor. Sedanji »status quo« je ne samo nepravičen, ampak tudi spričo splošne finančne krize za manjšino škodljiv. To ni nobena revolucija, temveč politika malih in konkretnih korakov, neke vrste predlog zdrave pameti, je dejal Pavšič. Ne gre samo za potrebo po finančnih, temveč tudi po vsebinskih spremembah v manjšini. Glavni sogovornik SKGZ bo tudi pri teh zadevah SSO, ob ugotovitvi, da nakazani predlogi niso proti temu ali onemu, temveč koristni za vse. Zato Pavšič pričakuje, da bo soočenje po eni strani odkrito, po drugi pa tvorno in vsebinsko, »saj je danes težko zagovarjati sklepe, ki so bili sprejeti pred skoraj dvajsetimi leti. In v tem času se je marsikaj spremenilo v Italiji, Sloveniji in v našem okolju«. Senatorka Tamara Blažina je pozdravila pobudo krovne zveze in izrazila upanje, da bodo javni razpravi resnično sledila dejanja. Več pozornosti bo treba po njenem mnenju posvetiti prihodnosti kulturnih domov po naših vaseh, kjer imamo preveč dvojnikov. Deželni svetnik Igor Gabrovec je napovedal, da tudi SSO snuje svoje predloge o financiranju manjšine, končni rezultat vsega tega pa naj bi bila sinteza stališč obeh krovnih organizacij. Dialog podpira tudi Igor Kocijančič, ki pa se boji takšnih kompromisov, ki bi dejansko izjalovili potrebo po spremembah. Po njegovem se lahko težnja po združevanje v naši kulturni stvarnosti že takoj uveljavi na področju glasbenega šolstva.

S.T.