Razprava o zastopanosti Slovencev v italijanskem parlamentu in deželnem svetu
»0 tem vprašanju v naši skupnosti ni enovitega mnenja,« je na začetku včerajšnje razprave v Gregorčičevi dvorani v Trstu dejal predsednik Slovenske kulturne-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič. Tudi po poldrugo uro trajajoči izmenjavi mnenj ni nič drugače. Slovenci v Italiji o lastni zastopanosti v državnem in deželnem parlamentu razmišljajo neenotno.
Nekdanji član italijanskega parlamenta in državne vlade Miloš Budin trdi, da mora v demokraciji veljati načelo »en človek, en glas«. Zato ni dopustno, da bi Slovenci v Italiji ob vsakih volitvah samodejno dobili sedež v parlamentu. Krivičen se mu zdi tudi volilni zakon v Furlaniji Julijski krajini, ki slovenski listi zagotavlja izvolitev svojega kandidata v deželni svet že ob odstotku glasov, medtem ko je za druge liste prag postavljen bistveno višje.
Budinu je največkrat repliciral deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Igor Gabrovec, ki je spomnil na volilni sistem v Sloveniji, kjer imata italijanska in madžarska narodna skupnost zagotovljen poslanski sedež.
Sta se pa Budin in Gabrovec strinjala, da so se časi zelo spremenili in da je vprašanje narodne identitete za mnoge nepomembno. Zato se Budinu zdi, da bi slovenski predstavnik v parlamentu predstavljal skupnost, ki morda niti ne obstaja. »Uporabljamo izraz slovenska narodna skupnost: smo res še to?« je izzval Budin in namignil, da bi bil vsakršni zakon o zajamčenem zastopstvu le usluga SSk. Prav je, da so izvoljeni ljudje, ki predstavljajo družbo, kakršna je danes, ne pa družbo, ki je kvečjemu obstajala v preteklosti.
Krhanje občutka narodne pripadnosti ne sme biti razlog, da se v celoti zavrže zamisel o zajamčenem sedežu za Slovence, je pripomnil Gabrovec. Po njegovem je namreč prav, da manjšina ob vsakih volitvah dobi vsaj »minimalnega ambasadorja«. Budin je odvrnil, da to lahko zagotovi ustrezno napisan volilni zakon s preferenčnimi glasovi, s čimer se pa svetnik SSk spet ni strinjal.
Senatorka Tatjana Rojc je na osrednje vprašanje posveta odgovorila, da bi bila primerna rešitev ustanovitev posebnega sosveta pri italijanski vladi, ki bi se ukvarjal z vprašanji narodnih manjšin. Opozorila pa je, da je vladna koalicija novembra vložila zakonski predlog o zmanjšanju števila poslancev in senatorjev, kar naj bi bil poskus spremembe parlamentarne demokracije v »predsedniško republiko«.
Moderator Sandor Tence jo je pomiril, češ da so taki poskusi vedno propadli, in razpravo usmeril na strankarske spore med Slovenci v Italiji. Spomnil je, da Demokratska stranka nima Slovenca, ki bi jo predstavljal v deželnem svetu, kar je spodbudilo Stefana Ukmarja, da se je oglasil v razpravi. Potožil je, da ni bil izvoljen, ker so demokrati en svoj mandat po predhodnem dogovoru odstopili SSk. Zato se Ukmarju zdi, da se Gabrovec spreneveda, ker govori o »pozitivni diskriminaciji«; SSk je letos dobila svetniski stolček, ki bi sicer pripadal drugemu Slovencu.
Slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk pa je pohvalil lastno državo, ker Madžarom in Italijanom z ustavnim členom zagotavlja sedež v državnem zboru. Zato je tudi pozdravil namero deželne vlade FJK, da Slovencem zagotovi obliko zajamčenega zastopstva.
Vlado FJK vodi Liga, na listi katere je bil v deželni svet izvoljen tudi Slovenec. Zakaj Danila Slokarja niso povabili v Gregočičevo dvorano? »Ker sem napravil napako,« je na naše vprašanje brez dodatnih besed odgovoril Pavšič. Slokar je včeraj sporočil, da izstopa iz SKGZ.
Peter Verč
(Primorski dnevnik, 8. decembra 2018)