R.Pavšič je poslal s knjigo Resistance, Suffering, Hope predsedniku Napolitanu sledeči dopis
Ob izidu knjige Resistance, Suffering, Hope (Odpor, trpljenje, upanje), ki so jo založili ZZB Slovenije, SKGZ in ZTT, je predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič poslal en izvod predsedniku Republike Italije Giorgiu Napolitanu.
Posredujemo vam vsebino pisma, ki ga je predsednik SKGZ naslovil na predsednika države.
"Spoštovani sen. GIORGIO NAPOLITANO Predsednik Republike Italije
Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), zastopniška organizacija Slovencev v deželi Furlaniji Julijski krajini, si v svoji več kot 50-letni aktivni prisotnosti prizadeva, da bodo pravice in interesi slovenske narodne skupnosti enakopravno upoštevani na jezikovnem, kulturnem, političnem, gospodarskem, izobraževalnem, športnem, verskem, socialnem in drugih področjih ter da bo slovenski narodni skupnosti in njenim pripadnikom zagotovljena dejanska enakopravnost. Spoštovani gospod Predsednik, kot dobro veste, je zgodovina postavila Slovence v Italiji pred hude preizkušnje, med temi je bilo najtežje obdobje dvajsetletne fašistične diktature. Kljub temu nismo nikoli opustili trdne volje in prizadevanja za ohranitev lastne identitete, lastnega jezika, kulture in socialnih pravic. Za omenjene vrednote smo plačali velik davek na oltarju boja za svobodo in demokracijo. Veliko število naših pripadnikov je bilo izseljenih iz svojih domačih krajev, veliko naših ljudi so deportirali v koncentracijska in delovna taborišča. Nacistični in fašistični okupatorji so tudi na naši koži pisali najtemnejše strani svetovne zgodovine, ki so jo posejali z neštetimi nedolžnimi žrtvami. Rab, Visco, Gonars in še mnoga druga koncentracijska taborišča bodo ostala v našem zgodovinskem spominu kot simbol brisanja najosnovnejših prvin človekovega dostojanstva. Gre za dogajanja, ki jih mednarodna javnost postavlja med najhujše grozote človeštva. Genezo tega zla gre iskati prav v nacizmu in fašizmu. Brez fašizma ne bi bilo zatiranja Slovencev v Italiji, brez fašizma in nacizma ne bi bilo druge svetovne vojne in povojnih obračunavanj. Slovenci smo bili žrtev tega zla. Napadeni smo bili kot narod ter skupaj z Judi in Romi smo bili na spisku tistih, ki jih je treba likvidirati. Doživeli smo krvoločnost nacifašističnega zla. Spoštovani gospod Predsednik, dovolite, da Vam izrazim zaskrbljenost slovenskih in italijanskih demokratičnih sil v zvezi z dogajanjem v Viscu, vasici v bližini Palmanove v videmski pokrajini. Tu je med februarjem in septembrom leta 1943 delovalo fašistično taborišče, v katerem je bilo zaprtih več kot 4 tisoč oseb, v glavnem Slovencev in Hrvatov. Zemljišče, kjer je stalo taborišče, nameravajo krajevni upravitelji prodati, da bi ga namenili stanovanjskim in drugim gradnjam. Prepričan sem, da boste zastavili Vašo besedo, da bi ohranili in zaščitili kraj s tako močnim simbolnim nabojem. Letos obhajamo 60-letnico proglasitve italijanske ustavne listine, ki v svojih temeljnih načelih ohranja žive in povsem aktualne vrednote, ki jo odlikujejo. Med temi so tudi vrednote odporništva, na katere smo pri Slovenski kulturni-gospodarski zvezi nadvse ponosni, kot smo ponosni na slovensko narodnoosvobodilno gibanje, ki predstavlja eno najsvetlejših strani zgodovine slovenskega naroda. Spoštovani gospod Predsednik, v prizadevanju, da bi to dogajanje ne šlo v pozabo in ob prepričanju, da je naša naloga, da posredujemo mladim sporočilo svobode, miru in pravic, smo skupaj z Združenjem zveze borcev iz Slovenije izdali knjigo Resistance, Suffering, Hope – The Slovene Partisan Movement 1941-1945. To smo storili v času, ko Republika Slovenija predseduje Evropski uniji in s svojim delom dokazuje visoko prepričanje v vrednote, ki so zapisane v evropskih temeljih. S pričujočo založniško pobudo želimo naglasiti, kolikšen je bil prispevek slovenskega naroda v velikem vseevropskem osvobodilnem gibanju. Pošiljam Vam to knjigo in se ob tem zahvaljujem za Vaše prizadevanje v korist manjšinskih jezikovnih in narodnih skupnosti, ki predstavljajo bogastvo italijanske države. Prejmite odlične pozdrave"
Trst, 27. maja 2008