Ksenija-Dobrila

Prvomajsko slavje v Števerjanu

 

 

April se je prelil v maj, akacije in divji kostanji so se razcveteli, dvignili se maji, zagoreli kresi, zaplapolale delavske zastave, zadonele budnice in v naših krajih smo se množično  poklonili najprej zmagi nad nacifašizmom in danes še prazniku dela. Oba praznika si nista le koledarska soseda, temveč sta si tudi blizu po vrednotah in čutenju. 25 april je v Italiji praznik osvoboditve,  obeležuje dan vstaje proti nacistični okupaciji. Praznujemo upor, opredelitev za svobodo, odpor proti nadvladi in izničenju. In iz tega upora se je rodila italijanska republika, kar premnoge institucije, politiki in javne osebnosti premalo izpostavljajo ali celo namerno spregledujejo. Prvomajski dan predstavlja največje praznovanje socialnih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja in opozarja predvsem, da pravice niso za vselej.

25 aprile e 1 maggio, Festa della Liberazione e Festa del Lavoro, due ricorrenze che intrecciano sentimenti e concetti affini. Festeggiamo il momento culminante della lotta di liberazione dal fascismo e i diritti dei lavoratori acquisiti negli anni di lunghe battaglie sociali. Però purtroppo negli ultimi anni, sia la lotta di liberazione, sia la dignità sociale dei lavoratori, subiscono azioni di svalutazione, revisione, riduzione. I tentativi di mistificazione storica sottendono ad una strategia ben precisa che vuole reinterpretare gli avvenimenti storici a proprio uso e consumo. Si tratta di un uso strumentale volto a riacutizzare antiche paure ad angosce ed ricreare un clima di tensione e sospetti.

 Od odprave schengenske meje  je naš prostor doživel bistvene družbene in kulturne spremembe.  Po dolgih desetletjih namenskega izvajanja jezikovne in kulturne asimilacije ter medetnične zadržanosti ali celo mržnje, so se odnosi med tu živečima narodoma izboljšali  in se razvijajo v vse bolj naravno obliko sožitja.

 V zadnjem obdobju na politični sceni zaznavamo pojave, ki  umetno podžigajo trenje, prebujajo strasti, ki tlijo pod pepelom časa. V mislih imam novembrski vsedržavni shod skrajno fašističnega gibanja  CasaPaund, januarski sprejem na goriškem županstvu pripadnikov fašističnega oddelka X Mas, februarju celotno dogajanje okoli državnega Dneva spomina na  eksodus, ki  so ga uvedli plakati z logotipom neofašistične organizacije pred višješolskim slovenskim centrom v Gorici.

 Mračni veter  napetosti in tesnobe so podkrepila predvajanja propagandnega filma Red land,  kjer so partizani prikazani kot nasilni posiljevalci in mučitelji, fašisti  kot dobri, vsakdanji ljudje, Nemci pa kot odrešitelji pred slovanskim nasiljem. V februarju smo nadalje beležili posvet na deželi ob prisotnosti deželnega  glavarja, kjer so bile po dolgem času ponovno postrežene stereotipne teze o Slovencih kot nezgodovinskem, neukem, hlapčevskem narodu, pravzaprav neotesanem plemenu nasilnežev. Nazadnje naj omenim še stališče deželnega sveta FJK, da se ne financira organizacij, ki zanikujejo  ali zmanjšujejo pojav fojb in eksodusa; ob tem se potrjuje vidik pojava kot sredstvo etničnega čiščenja, s poimenskim navajanjem domnevnega krivega zgodovinopisja. Smo torej na poti zapovedovanja uradne zgodovine, kar je lahko dejanski prag enoumja.

Non possiamo e non dobbiamo sottovalutare una strategia che ha come obiettivo la discordia e la divisone tra le popolazioni finalizzate all'acquisizione di vantaggi partitici. Non dobbiamo sottovalutare i tentativi di contrapposizione nazionale, ma neppure lasciarci andare nel vortice dell'odio. Faremmo il loro gioco. Dobbiamo strenuamente difendere il dialogo, la comprensione reciproca, la stima il rispetto, la convivenza. Dobbiamo rifuggire le interpretazioni storiche unilaterali, riconoscere i torti subiti da ambo le parti, rispettare la memoria storica e le sensibilità individuali. Ciò che sta accadendo nel nostro lembo di territorio va anche contestualizzato in un ambito nazionale e sovranazionale più ampio di retorica nazionalista, sovranista e xenofoba.  

Marsikje so na vladi voditelji, ki ne zmorejo prodornih vizij, dolgoročnega načrtovanja, predvsem pa ne zmorejo vere v skupno dobro. Pri tem se spretno poslužujejo medijev in širijo strah pred priseljenci, pred manjšinami, pred istospolno usmerjenimi, sejejo dvom v tehnološki in medicinski napredek, širijo sum do intelektualcev, oživljajo mačizem in že odkrito posegajo po pravicah, ki smo si jih ženske priborile v dolgih desetletjih političnega naprezanja. Ob tem neoliberalni kapitalizem napada različna področja družbenega življenja in  jih podreja logiki trga. Beležimo poskuse privatizacije, recimo vodnih virov ali zdravstva, z namenom, da se odpravlja socialno državo in uničuje javni sektor. Povečujeta se družbena neenakost in revščina.  Trg dela uvaja  fleksibilizacijo in mobilnost, ki ne proizvajata nič drugega kot prekarno in negotovo delo, predvsem pri mladih. Slabšajo se delovni pogoji, vse več je zaposlitev za določen čas, nižajo se plače in varnost pri delu, razvrednotijo se študijski naslovi.

Il sistema consumistico capitalista brutalmente ed incurantemente sta esaurendo le risorse naturali e inesorabilmente spinge il nostro pianeta verso una catastrofe climatica. Lo sfruttamento dei giovani e degli immigrati, le nuove forme di povertà e di schiavitù, un'irrazionale utilizzazione delle riserve naturali sono fatti ai quali è più agevole riscontrare con manipolazioni di contrapposizione etnica che corrispondere con una pianificazione economica ed ambientale innovativa ed ecosostenibile.

Pri tem vsi tisti, ki se prepoznavamo v načelih družbene enakosti, medčloveške solidarnosti, bratstva med narodi in pravičnosti, v vrednotah levice, z upanjem v srcu pričakujemo nastanek močnega, širokega državljanskega gibanja, ki bo spregovorilo razumu in srcem ljudi. Na gibanje, ki bo sposobno zaustaviti to uničujoče kolesje izčrpavanja narave in ljudi, ki bo zmožno korenito preusmeriti gospodarstvo v trajnostno zdržne ekonomske  oblike.

 Tutti noi con trepidazione aspettiamo il sorgere di un movimento che sappia parlare di solidarietà, di fratellanza, di giustizia, che sappia ispirare le menti e i cuori delle persone. Ed è per questo che con speranza e partecipazione seguiamo le gesta della piccola ma tenace attivista ambientale Greta Thunberg che ha saputo sensibilizzare e spronare all'impegno ambientale tantissimi giovani. La luce e la speranza rappresentano persone come Aboubakar Soumahoro, il sindacalista dei braccianti utilizzati nella raccolta dei pomodori, come Mimmo Lucano, il sindaco di Riace che ha dimostrato come l'accoglienza può tramutarsi in una risorsa per la rinascita delle comunità locali.

 S pozitivno energijo nas navdajajo glasbeniki in umetniki v Sloveniji, ki s koncerti  spregovorijo o vrednotah, ki nas združujejo. Naša moč in upanje so tudi slovenski dijaki, ki so februarja s protestno pesmijo odgovorili na neofašistično provokacijo, pa tudi protirasistična in protifašistična nepregledna množica ljudi, ki se je v Trstu novembra odzvala proti manifestaciji privržencev fašistične CasaPaund.  Prepričana sem, da so Greta, Soumahoro, Lucano, pa tudi slovenski  župan Sandy Klun, ki je z jasno besedo, brez sprenevedanja, spregovoril v Rižarni in mnogi, ki se udeležujemo organiziranih oblik civilnega protesta,  začetki nekega skupnega hotenja po boljši družbi, ki bo kot podzemna reka, ki združuje pozitivno energijo, premočno, radostno, živo vzniknila na dan in zamejila to duhomorno, mrakobno politiko brezizhoda. Še je puntarskega duha v nas, tistega, ki nas je ohranil skozi čas.

 Dovrà essere l'impegno quotidiano di noi tutti la richiesta ad alta voce della realizzazione degli ideali esplicitati nella carta istituzionale del nostro stato comune, l'Unione Europea, certo perfettibile, un'Unione non dei burocrati e dei banchieri, ma uno stato forte, unito nella diversità, l'unica speranza di coesione e di pace.

Odločno  moramo zahtevati dejansko uresničitev vrednot, ki so zapisane v listinah  EU, naše skupne države: spoštovanje kulturne in jezikovne raznolikosti,  družbena vključenost, toleranca do različnih, pravica, solidarnost in nediskriminacija. In predvsem – gojimo vedro pozitivnost v medčloveških odnosih, zaupanje, dialog in še zlasti prepričanje, prepričanje in zavzetost, da sta mir in skupno dobro mogoča, če le to z vsemi močmi udejanjamo in hočemo.

Viva il 1. Maggio, viva la libertà! Živel 1. maj, živela svoboda!

Povezane objave

Predstavili blagovno znamko Slovenci v Italiji
Na srečanju mladih Slovencev iz zamejstva in sveta zagotovila o nadaljnji podpori
Republika Slovenija obeležuje Dan državnosti