Prvič sestali predstavništvi SKGZ in Gibanja 5 zvezd

Tudi v politiki, kot v življenju, ni nikoli prepozno za dogovarjanje in za izmenjavo stališč ter mnenj. To pot sta včeraj ubrala Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Gibanje 5 zvezd Furlanije-Julijske krajine. Včerajšnje v deželnem svetu je bilo njuno prvo srečanje, do katerega je prišlo na pobudo SKGZ. Njeno delegacijo je vodil deželni predsednik Rudi Pavšič, v njej so bili predsednik deželnega sveta Igor Kocijančič, goriški predsednik David Peterin in deželna tajnika Marino Marsič ter Livio Semolič. V predstavništvu Gibanja 5 zvezd so bili načelnica deželne skupine Elena Bianchi ter deželna svetnika Ilaria Dal Zovo in Andrea Ussai.
Pavšič je gostiteljem izpostavil tri probleme: volilni zakon za italijansko poslansko zbornico, odnose med FJK in Slovenijo ter polno izvajanje deželnega zakona za zaščito Slovencev. SKGZ je želela preveriti pripravljenost Gibanja 5 zvezd, začenši z njegovimi parlamentarci, za morebitne spremembe poslanskega volilnega zakona (italicum). Glede odnosov s Slovenijo je manjšinska krovna organizacija mnenja, da bi se moral za njihovo okrepitev zavzemati deželni svet (večina in opozicija) in ne le deželna vlada. Končno je Pavšič opozoril na nekatere neizpolnjene obveze iz deželnega zakona za Slovence.
»Občutki o srečanju so dobri. Pri naših sogovornikih sem v začetku zaznal kot neke vrste strah, kot da smo prišli v deželni svet, da bi nekaj prosili ali zahtevali. Daleč od tega. Prišli smo, da Gibanje 5 zvezd seznanimo z našimi stališči in da jim izrazimo skrb tako za poslanski volilni zakon, ki ne upošteva potreb Slovencev, kot za odnose med FJK in Slovenijo, ki bi po našem lahko bili dosti boljši, kot v resnici so,« nam je dejal Pavšič.
Elena Bianchi je v izjavi za naš dnevnik povedala, da Gibanje 5 zvezd deli skrb SKGZ glede slovenskega parlamentarnega predstavništva. »Če ne bo sprememb, Slovenci realno tvegajo, da po novem ne bodo več zastopani ne v poslanski zbornici in niti v senatu,« je dodala deželna svetnica. »Furlanija-Julijska krajina je dežela, ki bi bi morala postaviti na vrh svojih načrtov ter ambicij odnose in sodelovanje s Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo. To se trenutno žal ne dogaja. Ne pri nas in niti na državni ravni,« je prepričana Bianchi. Rimu je tudi očitala, da ne dovolj vrednoti in upošteva našo deželo kot večkulturno in večjezikovno stvarnost.
Kaj pa odnosi s slovensko manjšino? »Če smo se v preteklosti soočali s problemi in nesporazumi, ki so bili vezani na zgodovino, je napočil čas za premostitev vseh teh nesoglasij. Manjšine morajo postati sestavni del naše skupnosti,« je dodala Bianchi. Po njenem morajo tudi manjšine, vključno s slovensko, paziti, da se ne zapirajo vase, temveč da se še dodatno odprejo za gradnjo skupne prihodnosti. (st)
(Primorski dnevnik, 28. septembra 2016)