Prvi dan 23. deželnega kongresa SKGZ pod geslom "Dajmo jeziku prihodnost"

IZ PRIMORSKEGA DNEVNIKA z dne 6. maja 2006:

ČEDAD – Dvorana Središča sv. Frančiška v Čedadu je bila včeraj popoldne pretesna za vse delegate in goste, ki se udeležili uvodnega dela 23. kongresa Slovenske kulturno-gospodarske zveze (kongres se bo nadaljeval 13. maja v Gorici), ki je stekel pod geslom Dajmo jeziku prihodnost. Poleg osrednjega poročila predsednika Rudija Pavšiča (o tem pišemo na drugem mestu), je bil kongres, ki se je začel s petjem otroškega zbora Mali lujerji pod vodstvom Davida Klodiča, predstavljal tudi priložnost za podelitev odličij in plaket vrsti zaslužnih osebnosti in ustanov (o tem ravno tako pišemo na drugi strani).

Letos se je SKGZ prvič odločila, da posebno priznanje podeli dvema predstavnikoma italijanske večine, ki pa nosita velike zasluge za uveljavitev slovenske manjšine in za sožitje v obmejnem prostoru. To sta nekdanji senator Fulvio Camerini in donedavni predsednik goriške pokrajine Giorgio Brandolin. Slednjega priznanje navdaja s ponosom ob prepričanju, da mora to ozemlje ponovno zaživeti brez meja, Camerini pa je poudaril pomen dela za dialog, ovrednotenja maternih jezikov, nasprotovanja izkrivljanju zgodovine ter odpravljanja nezaupanja in brezbrižnosti s pomočjo kulture. V imenu nagrajencev je spregovoril tudi Viljem Černo, ki je dejal, da Beneški Slovenci in Furlani imajo tri domovine: svojo rodno zemljo in materni jezik, Italijo – čeprav so jih mnogi želeli izključiti – in Evropo, ki ima interes za obrambo rodnega jezika. Čedad naj postane novo, svobodno in bogato evropsko mesto, ki naj ne izključi urada za Slovence.

Udeležence kongresa je kot prvi pozdravil čedajski župan Attilio Vuga, ki je dejal, da ima Čedad kot stičišče latinske, slovanske in germanske kulture zgodovinsko tradicijo spoštovanja načela ohranjanja in vrednotenja jezika in kulture. Podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Carlo Monai pa je poudaril pobude deželne uprave v korist manjšine, kot npr. novi deželni statut, štirijezični napis na pročelju deželnega sveta in prizadevanja za vidljivost signala slovenskih televizijskih programov RAI v Nadiških dolinah.

Predsednik komisije Državnega zbora Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Janez Kramberger se je zaustavil ob nedavno sprejetem zakonu za odnose s Slovenci po svetu, pri čemer je izrazil željo, da se ga skupaj spravi v življenje. Tu ima po njegovih besedah SKGZ veliko vlogo. Njegovo mnenje je delil državni sekretar pri predsedstvu slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, ki je ob poudarjanju pozitivnega sodelovanja med SKGZ in Svetom slovenskih organizacij (tu se je zavzel tudi za sodelovanje s političnimi dejavniki manjšine) in oblikovanja Slovenske manjšinske koordinacije dejal, da je zakon pravna podlaga za kakovostnejše odnose, ki zahtevajo znanje, kreativnost, odprtost in preseganje razlik.

Poslanec Miloš Budin je v svojem pozdravu poudaril, da smo vsi enako soodgovorni, da bosta narodnostna mešanost tukajšnje družbe in sožitje postali vrednoti vseh. Glede izvajanja zaščitnega zakona pa bo potreben konstruktiven in realističen pristop, tudi znotraj manjšine same.

Svoj pozdrav je prinesel tudi evropski poslanec in predsednik Liberalne demokracije Slovenije Jelko Kacin, ki je med drugim poudaril pozitivnost ustanovitve SLOMAK-a in se zavzel za to, da slovenska manjšina v Italiji v okviru novega zakona o Slovencih po svetu dobi mesto, ki ji gre, saj je največja slovenska manjšina. Načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar pa je pozval Ljubljano, naj ne vidi samo Trsta in Gorice, ampak tudi Benečijo in Rezijo ter naj se zavzame za slišnost oz. vidljivost slovenskih radijskih in televizijskih programov ter za izgradnjo kulturnega središča v Špetru.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Šturm je opozoril na potrebo po reformah v manjšinskih organizacijah. Kot primer je dal ravno Koroško, kjer se sožitje kljub Haiderjevim polemikam izboljšuje, kar terja od manjšine razmislek, kako delovati, da bo zanimiva.

Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka pa se je ob strinjanju s Pavšičevim poročilom zavzel, da bi SLOMAK dobil pravno obliko s statutom in pravilnikom. Manjšina mora po njegovem mnenju opraviti kakovostni skok, saj je veliko laže praznovati obletnice kot pa analizirati položaj. Sicer se Štoka ni povsem strinjal z negativno oceno o dvojnikih v manjšini, saj kjer dobro cvetejo jih ne gre ukinjati.

Kot zadnji je pozdravil predstavnik tržaške judovske skupnosti Filip Fischer, ki je med drugim poudaril skupne točke slovenske in judovske skupnosti, kot so nevarnost asimilacije, zavest pripadnosti, pomen šolstva in vzgoje in vprašanje, kako na najboljši način ohranjati in razvijati svojo identiteto. (I.Ž.)