54d346538f107.JPEG

Proslava ob dnevu slovenske kulture Skupaj zmoremo

Pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji ne skrivajo zadovoljstva in ponosa, da sta jima Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij zaupala vsebinsko in organizacijsko plat letošnje osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. In težko bi bilo drugače, saj se ne zgodi ravno vsak dan, da pobudo za »Prešernovo proslavo« dajo športniki in športnice, prej nasprotno: naša športna krovna organizacija bo letošnjo proslavo Slovencev v Italiji organizirala prvič.
Da gre za skoraj zgodovinski dogodek, je bilo jasno zaznati na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so bolj kot program nedeljske prireditve (o katerem smo že pisali) izpostavili njegov simbolni in politični pomen. Predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin se je ob zahvali za zaupanje, ki sta ga športnikom izkazala predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka, pojasnil, da jih je v ta »lep in tvegan načrt« (za katerega je najprej dal zamisel odbornik Igor Kocijančič) gnalo predvsem prepričanje, da je enačenje Franceta Prešerna izključno z verzi in umetnostjo preživeto. Ne gre namreč samo za vrhunskega pesnika, temveč tudi za posrednika slovenstva, ljubezni in prijateljskega stiska roke, meni Peterlin, torej idealov, ki so blizu tudi slovenskim športnikom. Od tu prepričanje, da je Prešeren tudi njihov.
Nedeljska proslava, ki se bo pričela ob 17. uri na odru tržaškega Kulturnega doma, bo potekala pod geslom Skupaj zmoremo, saj so pri ZSŠDI prepričani, da je treba »sneti vse maske« in stopiti na pot enotnosti. »Samo ena je pot, skupaj zmoremo,« bo na odru zapel Evgen Ban, koordinator proslave in avtor pesmi, ki bo od nedelje dalje tudi himna ZSŠDI. Pri zasnovi programa sta z režiserko Jasmin Kovic, »pravo kapetanko te naše ekipe«, izhajala iz želje po skupnem nastopanju, ki je ena od vrlin športnega sveta. Ban, ki je veliko let preživel daleč od »zamejstva«, je prepričan, da smo »veliko boljši kot se včasih zdi«, saj je med nami veliko talentov, volje, poguma, energije, ljubezni do slovenske besede in kulture … in vse to bodo skušali pokazati na nedeljski prireditvi.
ahtevno nalogo spajanja športa in kulture so zaupali števerjanski režiserki Jasmin Kovic, ki je na odru zbrala okrog 130 športnic in športnikov, igralcev, pevk, glasbenikov z Goriškega in s Tržaškega (zaradi organizacijskih težav so izpadli njihovi vrstniki z Videmskega), k sodelovanju pa povabila tudi literate, novinarje in še marsikoga. Ravno izvirnost besedil in uglasbitev je, ob soudeleženosti športnikov, ena od vrlin letošnje proslave, ki nam bo tako »zapustila« tudi nekaj zanimivih dialogov in gledaliških točk. Režiserka je izpostavila tudi pragmatičen pristop in pozitivno energijo, ki sta zaznamovala sodelovanje s predsednikom Peterlinom in njegovimi sodelavci, ter se zahvalila Slovenskemu stalnemu gledališču za gostoljubnost in deželnemu sedežu Rai za pomoč pri pripravi video posnetkov. Kajti novost letošnje proslave je tudi ta, da se govorniki ne bodo pojavili na odru, temveč na platnu. Radio Trst A bo nedeljsko proslavo oddajal v živo, televizijski programi pa jo bodo posneli za kasnejše predvajanje.
Da je spajanje kulture in športa dobrodošlo in potrebno, sta prepričana tudi predsednika krovnih organizacij, priznala pa sta, da je bilo treba marsikoga prepričevati, da imajo tudi športniki "pravico" do svojega pogleda na kulturo. Štoke ne skrbi dejstvo, da ima vsaka vas svojo »Prešernovo proslavo«, niti to, da bo danes v Gorici večja proslava v priredbi številnih članic SSO, nedopustno pa bi bilo, če bi se to zgodilo na dan osrednje proslave: osrednja proslava je vsako leto le ena in tako mora tudi ostati, sta se strinjala s Pavšičem, ki je tudi prepričan, da je treba ob malodušju, v katerega včasih zapademo, iskati predvsem to, kar nas združuje. In … ali ni to predvsem šport? (pd)
(Primorski dnevnik, 5. februarja 2015)

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo