fallback-thumbnail

Problematiko razvoja slovenskega šolstva v Italiji gre reševati z resnim pristopom in ob soudeležbi različnih komponent slovenske narodne skupnosti

Slovenska kulturno-gospodarska zveza deli skrb za bodočnost in razvoj slovenskega šolstva v Italiji, ki jo je z razčlenjenim in poglobljenim prispevkom na straneh nedeljskega Primorskega dnevnika izrazil profesorski zbor liceja Antona Martina Slomška v Trstu. Tudi v zaključnem dokumentu programske konference je bilo med drugim poudarjeno, da slovenska narodna manjšina potrebuje takšen šolski sistem, da lahko nemoteno ohranja in razvija svoj jezik in svojo kulturo ter vzgaja mlade rodove. Zavedajoč se pomembnosti te problematike, sta krovni organizaciji dali pobudo za ustanovitev Šolskega foruma. Slovenska šola je po identiteti drugačna, to svojo drugačnost mora razvijati in jo prikazati privlačno tudi za tiste, ki prihajajo iz že delno asimiliranih ali drugih jezikovnih okolij. Ohranjati mora svoje značilnosti, ne da bi pri tem na jezikovnem ali kakem drugem področju znižala raven svoje zahtevnosti in torej kvalitete. Razvojni načrt slovenske šole mora zato predvidevati podroben in ustrezen jezikovni in kulturni program, vzgojno ponudbo, ki bo privlačnejša in v skladu s sodobnimi zahtevami šolske populacije. Razvojni načrt naj predvideva tudi ustaljena študijska bivanja v Sloveniji, kar naj velja za vse stopnje študija. V tem smislu pričakujemo dogovor med obema državama. Problem racionalizacije naj bi obravnavali kot priložnost za združitev materialnih sredstev in kompetenc in kot povečano možnost za razširitev izobraževalne ponudbe. Zagotoviti je treba tudi vse učne smeri, ki jih predvideva zakon, vključno s področjem glasbene vzgoje. Opredeliti se bomo morali do vprašanja povezave državnega šolskega sistema z deželnim sistemom poklicnega izobraževanja ter do vprašanja odnosa, ki naj bi ga državni šolski sistem imel s prenovljenim univerzitetnim sistemom. Med razvojne prioritete gre vključiti tudi prizadevanja, da se v Benečiji ustanovi dvojezična nižja srednja šola ter se izpopolni dvojezična šolska mreža v vsem obmejnem pasu Videmske pokrajine. V jezikovno zahtevnih in kompleksnih okoljih, ki smo jim danes priča v številnih šolah, je potrebna korenita in strokovno zastavljena preobrazba didaktičnih pristopov, ki bo učencem omogočila vabljiv in življenjsko zastavljen stik s slovenskim jezikom in s širšim slovenskim zaledjem. Potrebno je učvrstiti povezovanje s teritorijem, s slovenskimi organizacijami in s Slovenijo ter skrb za gojenje medsebojnih odnosov in izmenjav, predvsem na področju univerzitetnega študija in stalnega izpopolnjevanja. V kontekst šolske problematike je treba zajeti problematiko glasbenega šolstva in čedalje bolj pereče vprašanje otroških jasli ter novosti in ponudbe, ki jih beležimo na področju univerzitetnega študija. Do tu sega zaključni dokument Programske konference. Pred približno mesecem dni sta se predsednika obeh krovnih organizacij SKGZ-SSO sestali s predstavniki ravnateljev slovenskih šol in z vodstvom SLORI in dogovorjeno je bilo, da se v kratkem sestavi ožjo operativno skupino, ki naj se tudi dejansko loti sestavljanja “strategije” za razvoj slovenske šole v FJK. Na istem sestanku je bilo obenem ugotovljeno, da morajo biti v to delo naposled soudeležene razne komponente manjšinske skupnosti, ki so s šolsko-vzgojnim sistemom neposredno ali posredno vezane. Zato je še kako dobrodošel poziv, ki ga je objavil profesorski zbor Slomškovega liceja, kajti jasno kaže na to, da je problem bodočnosti slovenskega šolstva močno občuten in potreben nadvse resnega pristopa.

Povezane objave

Nikoli več!
Zavezanost k načrtovanju skupne prihodnosti
Novogoriški župan Samo Turel sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji