Predstavniki Slovencev v Italiji pri predsedniku Sergiu Mattarelli

»Bodite še naprej avantgarda tako v odnosih med Italijo in Slovenijo, kot tudi pri dobrih praksah sodelovanja, začenši z evropskimi čezmejnimi projekti.« Besede, ki jih je italijanski predsednik Sergio Mattarella izrekel na včerajšnjem srečanju na Kvirinalu, zvenijo kot spodbuda slovenski manjšini, da vztraja na poti odprtosti in dialoga, pri čemer pa mora vedno imeti pred sabo čut za ohranitev svojega jezika in identitete. S tem v zvezi je Mattarella zaščitni zakon iz leta 2001 označil ne le kot koristno pravno sredstvo za Slovence, temveč za celotno skupnost Furlanije-Julijske krajine.
Srečanje na Kvirinalu (trajalo je dobro uro) je dozorelo med nedavnim predsednikovim obiskom v Sloveniji, zlasti na pogovoru s kolegom Borutom Pahorjem. Položaj slovenske manjšine je bila ena glavnih tem srečanja dveh predsednikov, zato se je Mattarella želel direktno seznaniti s položajem in tudi s problemi manjšine.
Predsedstvo republike je pooblastilo vladno komisarko v FJK in tržaški prefektinjo Francesco Adelaide Garufi, da v predsednikovem imenu povabi na Kvirinal institucionalne in druge zastopnike Slovencev. Za srečanje nosi zasluge tudi predsednica FJK Debora Serracchiani. Povabljeni so bili poslanka Tamara Blažina, podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila, predsednika SSO in SKGZ Walter Bandelj in Rudi Pavšič, predsednica Slovenskega stalnega gledališča Breda Pahor ter Bojan Brezigar in Dušan Udovič v zastopstvu Primorskega dnevnika. Izbira je padla na gledališče in na naš dnevnik zato, ker sta bili ti dve ustanovi v središču pogovorov v Ljubljani. Uvodno besedo je imela poslanka Blažina, ki je gostitelju predstavila spomenico o položaju manjšine in o neizpolnjenih obvezah zaščitnega zakona; nato so se oglasili ostali gostje s kratkim orisom vprašanj, ki jim najbolj ležijo pri srcu.
Mattarella se je zelo pohvalno izrazil o sodelovanju slovenske in italijanske manjšine v Istri in sprejel Pavšičev predlog za obisk pri obeh manjšinah. Zadovoljen je, da se pri nas vendarle premoščajo zgodovinski spori in sta da Slovenija in Italija dosegli takšno »odlično raven« bilateralnih odnosov. Državnega poglavarja je zanimalo, kako slovenska narodna skupnost gleda na odnose na severnem Jadranu, ki – tako je dejal – postaja morje miru in mednarodnega sodelovanja. Zanimalo ga je tudi vedeti, kako Slovenci gledamo na institucionalne in druge reforme, ki se skoraj kot na tekočem traku dogajajo na državni in obenem na lokalni ravni.
Mattarella si ne predstavlja življenja slovenske manjšine brez javnih občil (večkrat je bil omenjen Primorski dnevnik z znanimi finančnimi težavami) in svojega gledališča, ki ni samo za Slovence, temveč je v službi širše skupnosti. Tako kot zaščitni zakon, ki predstavlja dodatno priložnost – je dejal Mattarella – tudi za italijansko govoreče državljane.
S.T.
(Primorski dnevnik, 10. junija 2015)

Spomenica o zaščiti, občilih, teatru, šolstvu in reformah
Včerajšnji gostje na Kvirinalu so predsedniku Sergiu Mattarelli izročili spomenico, ki je nekakšen seznam odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Podpisniki ugotavljajo, da se je splošno razpoloženje do Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini bistveno spremenilo na boljše, kar je vezano tudi na odnose med Italijo in Slovenijo. Ti zelo dobri odnosi so prišli do izraza tudi na nedavnem obisku Mattarelle v Ljubljani. V preambuli spomenice je govor tudi o sodelovanju med slovensko in italijansko manjšino v Sloveniji.
Spomenica sestoji iz osem krajših poglavij: težave pri pisanju imen in priimkov in slovenščina v javni upravi, šolstvo, glasbena vzgoja, volilna zakonodaja, založništvo in oddaje RAI, Slovensko stalno gledališče, financiranje manjšine ter manjšina in reforme. Dejansko gre za seznam neizpolnjenih obvez iz zaščitega zakona.
Na področju šolstva dokument izpostavlja porast števila učencev in dijakov v šolah s slovenskim učnim jezikom in se naslanja na šolsko reformo, ki jo po odobritvi v poslanski zbornici sedaj proučuje senat. Podpisniki so opozorili državnega poglavarja na popolno neupoštevanje zaščitnega člena o glasbenem šolstvu in na dejstvo, da pred kratkim odobrena volilna zakonodaja za poslansko zbornico ne upošteva zahtev in potreb Slovencev. Koristno bi bilo, da bi bila slovenska manjšina zastopana v novem senatu.
Dokument nadalje obravnava založniške dejavnosti s posebnim ozirom na Primorski dnevnik ter na radijske in televizijske oddaje RAI v slovenščini, položaj SSG in javno financiranje manjšinskih ustanov. Na koncu so omenjene še institucionalne in druge reforme, ki morajo nujno upoštevati zakonske pravice Slovencev.