Predsednika Pavšič in Štoka pisala Berlusconiju, Mantici, Palmi in Tondu o položaju manjšine

Predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO) sta naslovila na predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija, podtajnika na zunanjem ministrstvu Alfreda Mantico in podtajnika na notranjem ministrstvu Nitta Francesca Palmo ter v vednost na predsednika Deželnega odbora FJK Renza Tonda Promemorio o položaju slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini. Dokument objavljamo v celoti:

PROMEMORIA O POLOŽAJU SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI V DEŽELI FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI

Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) kot predstavniški organizaciji slovenske manjšine v Italiji izražata zaskrbljenost zaradi neuresničevanja vrste zaščitnih norm, ki so vključene v zakonu 38/2001, in zaradi napovedanega drastičnega krčenja sredstev, ki jih isti zakon predvideva za kulturne dejavnosti.

Šola V nasprotju s splošnim negativnim demografskim trendom se v slovenskih šolah beleži stalno rast vpisov (samo v goriški pokrajini v desetletju 1999/2009 +50% vpisanih v šole s slovenskim učnim jezikom). Temu pa ni prilagojen organik učnega in neučnega osebja, ki se stalno zmanjšuje in ponekod postavlja pod vprašaj osnovno vzgojno ponudbo. Primerno bi bilo prilagoditi zakonodajo specifičnim potrebam šolskega sistema za slovensko manjšino.

Šolski organi (13. člen) Do danes ni bil še uresničen 14. člen zakona 38/2001 1. Za vprašanja, ki zadevajo izobraževanje v slovenskem jeziku, se pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino ustanovi poseben urad, ki ga vodi deželni funkcionar, ki ga imenuje minister za šolstvo, izbran pa je med vodstvenim osebjem, ki je nastavljeno v osrednji in periferni šolski upravi ter vodstvenim osebjem šol s slovenskim učnim jezikom. Ta urad je pristojen za razporeditev osebja na šolah in zavodih s slovenskim učnim jezikom.

Glasbena šolstvo (15. člen) Doslej ni bil še uresničen 15. člen zakona 38/01: 1. Z odlokom ministra za univerzo in znanstveno ter tehnološko raziskovanje, sporazumno z zakladnim ministrom, se v roku treh mesecev od začetka veljave tega zakona ustanovi avtonomna sekcija glasbenega konservatorija "Giuseppe Tartini" iz Trsta s slovenskim učnim jezikom. Z istim odlokom se določi število učnega, upravnega, tehničnega in pomožnega osebja ter njihove zadolžitve; za obdobje treh let niso dovoljene premestitve in napredovanja na teh mestih. Sedanje število stalno zaposlenega osebja konservatorija "Giuseppe Tartini" se za tri leta ne spremeni, z izjemo ustanavljanja novih tečajev in šol ter dokončne uvedbe tečaja italijanskega jezika za tujce.

Televizijske oddaje v slovenščini Še vedno niso vidni programi deželnega RAI v slovenskem jeziku v videmski pokrajini. Državna družba RAI predvideva do konca leta 2010 digitalizacijo televizijskih programov v deželi Furlaniji-Julijski krajini, vendar ni jasnih zagotovil, da bodo z digitalizacijo vidne od samega začetka oddaje v slovenščini tudi na Videmskem. Z uvedbo digitalnega sistema se za slovensko manjšino v Furlaniji Julijski krajini postavlja tudi vprašanje vidnosti slovenskih televizijskih programov RTV Slovenija, kot izhaja iz državnega zakona št. 103 iz leta 1975 in kar že velja za narodni manjšini na Južnem Tirolskem in v Dolini Aosta.

Imena, priimki, slovenski izrazi (7. člen) Do danes ni bil še uresničen 7. člen zakona 38/2001 Pripadniki slovenske manjšine imajo pravico svojim otrokom dajati slovenska imena. Obenem imajo pravico, da sta njihovo ime in priimek v vseh javnih aktih pravilno natisnjena ali napisana s slovenskimi pravopisnimi znaki. Na večini dokumentov (potni listi, vozniška dovoljenja, zdravstvene izkaznice itd.) ni slovenskih črk, ki jih italijanska abeceda nima (č, š, ž).

Slovenska narečja v Videmski pokrajini Deželni zakon št. 26/2007. Posebej opozarjamo na poskuse nepriznanja krajevnih narečij, tipičnih v videmski pokrajini, "kot dela kulturnega in jezikovnega bogastva slovenskega jezika". V teku je poskus delitve slovenske manjšine in zanikanje pripadnosti nekaterih njenih delov k slovenski manjšini. 10. februarja 2010 so nekateri deželni svetniki predstavili zakonski osnutek v tem smislu, kar je v nasprotju s samim odlokom, ki ga je podpisal Predsednik države.

Vračanje nepremičnin (19. člen) Do danes ni bil uresničen 19. člen zakona 38/2001 Pričakuje se primerno rešitev, ki bo omogočila popolno uporabo nepremičnin »Narodni dom« v Ul. Filzi Trstu in pri Sv. Ivanu v Trstu ter Trgovskega doma v Gorici na Korzu Verdi, ki so trenutno še vedno nerazpoložljivi.

Določila glede volitev (26. člen) Do danes ni bil še uresničen 26. člen zakona 38/2001: Volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini. Zelo pomembno bi bilo čimprej sprejeti ukrepe, ki bi zagotovili to temeljno pravico predstavništva.

Državni finančni prispevki po zakonu 38/2001 27. člen zaščitnega zakona predvideva od leta 2002 finančno kritje v višini 20.567.000.000 lir (približno 10 milijonov evrov) in 16. člen nakazuje vsoto 10 milijard lir v podporo ustanovam in dejavnostim manjšine predvideno že od leta 1992. Ta letni finančni prispevek znesek pa ni bil nikoli izplačan, saj se nekateri členi zakona še danes ne izvajajo (npr. 13. člen s predvidenim letnim prispevkom 895.000.000 lir in 15. člen s predvidenim letnim prispevkom 1.049.000.000 lir). Iz tega lahko povzamemo, da je bila od leta 2001 do danes slovenska manjšina prikrajšana za prispevke, država pa je prihranila nekaj milijonov evrov. Nadalje obstaja huda neznanka triletnega finančnega proračuna 2009-11, ki predvideva za leto 2011 drastično znižanje 40% finančnega prispevka 16. člena, kar bi privedlo do dokončnega propada kulturnih ustanov slovenske manjšine. Ob tem gre podčrtati, da je letna inflacija stalno nižala realno vrednost začetnih prispevkov. Če torej upoštevamo učinek inflacije, lahko trdimo, da so se od leta 1992 do leta 2010 prispevki za ustanove in kulturne dejavnosti slovenske manjšine znižali vsaj za 50%. To je sililo slovensko manjšino v stalno in vedno bolj občuteno krčenje obsega kulturnih dejavnosti, v dejansko "racionalizacijo" ustanov v nižanje bilance, s posledičnim odpuščanjem osebja in celo v zaprtje sedežev.

Predlagamo sistemsko rešitev finančne postavke zaščitnega zakona 38/01 v višini 11 milijonov evrov (20.567.000.000 lir), kot izhaja iz samega zakona že od leta 2002.

Deželni finančni prispevki V letu 2010 je deželna vlada izničila finančni sklad za slovensko manjšino. Podčrtati gre, da je Dežela FJK deležna statusa avtonomne dežele predvsem zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti.

Podpora tiskanim medijem Posebni finančni prispevki za dnevnike v slovenskem in drugih manjšinskih jezikih, na podlagi zakona št. 296 iz leta 2006 so nezadostni. Zato se je slovenski tržaški dnevnik Primorski dnevnik zaradi nastalega položaja znašel v hudi finančni stiski.

Institucionalni stiki V zvezi z mnogimi nerešenimi vprašanji predlagamo, da bi pri Predsedstvu vlade nastalo delovno omizje kot koordinacijski in vezni člen med predstavniki manjšine in posameznih pristojnih ministrstev.

Rudi Pavšič                                                    dr. Drago Štoka

Predsednik SKGZ                                          Predsednik SSO

Trst, 22 settembre 2010