Predsednik Kučan o sebi, Sloveniji, politiki

Obsežna zgodovinska knjiga, v kateri je vse zelo izčrpno dokumentirano, o nastajanju slovenske države in o človeku, ki je takrat koordiniral proces osamosvojitve. Tako lahko na kratko označimo biografijo Milan Kučan, prvi predsednik , ki so jo predstavili v petek, 19. maja, v Slovenskem kulturnem domu v Špetru, na dobro obiskanem srečanju, ki ga je priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Glavna protagonista večera, ki pa je bil predvsem priložnost za zanimiv pogovor o razpadu Jugoslavije, o vlogi Slovenije v Evropi, o mejah in sami Evropski uniji, sta bila prav Milan Kučan in avtor njegove biografije, zgodovinar Božo Repe. Z njima se je pogovarjal odgovorni urednik Novega Matajurja Miha Obit. Kot je uvodoma razložil Repe, ki je že pred tem proučeval razpad Jugoslavije in osamosvojitev Slovenije, je že v devetdesetih let prišel do zaključka, da potrebujemo knjigo o Kučanu , a se je nato vse zavleklo zaradi predsednikove ponovne izvolitve, pa tudi zaradi velike zadržanosti Kučana in njegove družine. Repetov končni cilj pa je bil vsekakor postaviti predsednika v pravilen zgodovinski kontekst, ker je v slovenski družbi Kučan izredno zmanipuliran, prav zaradi tega pa je tudi v sami knjigi vse dokumentirano do najmanjše potankosti. Knjiga je tako končno izšla pri založbi Modrijan šele leta 2015, vsebuje pa tudi izvlečke iz Kučanovega osebnega dnevnika. To, da je bivši predsednik pisal dnevnik, je zgodovinarja najbolj presenetilo. V njem je bil tudi bolj odprt, v javnosto pa je od tega prišel samo en del. Predsednik, ki se počuti, kot je sam priznal, kot živ muzej , pa je dodal, da bi bilo verjetno treba že zdaj knjigo dopolniti ali določena dogajanja drugače oceniti. Marsikaj je tudi izpadlo, na primer njegova prizadevanja za pravice manjšine. Kučan je tudi v Špetru poudaril pomen človekovih pravic in spoštovanja človekovega dostojanstva, kar pa se danes zanemarja oziroma se postavlja v ospredje vprašanje varnosti. Na etične vrednote, na podlagi katerih je nastala tudi sama Evropska unija, vsi pozabljajo, v primeru Grčije in begunske krize je povsem zmanjkala solidarnost in vse bolj očitno postaja, da je glavni interes čim večji trg, je grenko ocenil Kučan. V družbi nasploh pa prevladuje strah pred spremembami, ki ga napihujejo tudi politiki. Tudi meja oziroma bodeča žica je rezultat vsega tega, sam pa se iz otroških let dobro spominja podobne žice, ki se je kar naenkrat pojavila na meji z Madžarsko. Kar zadeva proces osamosvajanja Slovenije, pa se je Kučan spomnil podpore, ki so jo na začetku prejeli s strani Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške ter Štajerske, in Slovencev po svetu. Na koncu pa je Kučan spregovoril še o svojih stikih z Benečijo. O njej in o Trinku je najprej slišal od svojega profesorja, nato pa se je v Trstu udeležil Mladinske iniciative. Tam se je začelo tudi prijateljstvo z Viljemom Černom. Zdaj je politična klima boljša, problemi pa vendarle ostajajo, je zaključil Kučan.

Novi Matajur, 24. 05. 2017