Predlog o preštevanju manjšine nima formalne osnove
Izhodišče okvirnega zakona o pravnem varstvu zgodovinskih jezikovnih manjšin (št. 482/1999) ima svoje težišče v pojmu avtohtonosti. To pomeni da sta jezik in območje naselitve bistvenega pomena za manjšinsko skupnost, saj so vse avtohtone manjšine priznane in zaščitene na ozemlju, na katerem so zgodovinsko prisotne. V tem se italijanska zakonodaja razlikuje od zakonodaje številnih drugih držav, ki zaščito povezujejo s številom pripadnikov manjšine. V pravnem okviru zato tudi predlog o preštevanju manjšine nima nikakršne formalne osnove, saj številčni obseg ne vpliva na raven zaščite. Iz načelnih vidikov nima SKGZ predsodkov do preštevanj, izpostavlja pa dejstvo, da v večkulturnem in večjezičnem okolju, kjer sobivajo osebe, ki so ali se čutijo istočasno pripadniki različnih narodnih skupnosti, predstavlja dejansko preštevanje pripanikov po narodnosti hrati tehnični in etični problem. SKGZ se nadalje strinja, da gre vse avtohtone manjšine zaščititi, saj predstavljajo državno bogastvo raznolikosti in stopnjo demokratičnosti družbenega razvoja. Zaščita pa se ne izvaja z odvzemanjem pravic in finančnih podpor eni narodni skupnosti v korist drugi.