Pravila veljajo za vse
Tržaško knjižno središče-Dolgoletna šefinja slovenskega državnega protokola Ksenija Benedetti je na povabilo SKGZ spregovorila o svojem delu in o pravilni komunikaciji
Ksenija Benedetti je bila tista šefinja državnega protokola, ki je bila vedno v ozadju vseh dogodkov, pri pripravah nanje pa zagotovo povsem v ospredju. To službo je vedno jemala zelo resno, v protokol je vnesla ženskost, blagost in toplino, pa tudi odločnost. Na tem položaju se obdržala dolgih 18 let. V torek je bila gostja Čakolade v Tržaškem knjižnem središču, ki ga je organizirala Slovenska kulturno-gospodarska zveza, z njo pa se je pogovarjala novinarka Beti Tomsič. Številno občinstvo je prisluhnilo zanimivemu pogovoru, med katerim je nekdanja šefinja Protokola Republike Slovenije, sicer tudi muzikologinja, predavateljica in pisateljica, spregovorila o srčni kulturi in kulturi protokola. Kot je dejala, v protokolu veljajo točno določena pravila, prostora za osebni podpis ni, saj ni veliko možnosti za spreminjanje, pravila so fer, poštena do vseh. Gostja je dejala, da je dosledno izvajala pravila in da ni delala nobenih izjem. Univerzalna pravila služijo prav temu, da jih nihče ne spremeni v svojo korist, je povedala Benedettijeva, ki jo je na srečanju v Trstu spremljal tudi soprog, igralec Boris Cavazza. Govorilo se je tudi o pravilni komunikaciji, ki se po mnenju Ksenije Benedetti začne doma in z zgledi. Veliko nevarnost za komunikacijo vidi v družbenih omrežjih, kjer uporabniki ne znajo umiriti svojih besed. Prav zato je izbrisala Twitter profil, na katerem so jo obkladali z vsem mogočim. Po njenem mnenju bi bilo treba delati na tem, da bi pozivali k bolj premišljeni uporabi družbenih omrežij. »Vedno je treba temeljito razmisliti o tem, kaj objavljate,« je opozorila gostja. Kot strokovnjakinja na področju državniškega protokola je povedala tudi, kako pomembno se je bilo držati pravil. Zaradi profesionalnosti ni povedala, če je bila kdaj v zadregi zaradi drugih.
Avtobiografski intervju
Beseda je tekla tudi o njenih knjigah. Prva knjiga je Protokol: simfonija forme, ki je neke vrste obširen priročnik protokolarnih pravil, zaobjet na kar 450 straneh. Druga knjiga je Kažipoti, zbirka kolumn, ki jih je Benedettijeva pisala za Primorske novice. Konec junija bo izšla tretja knjiga, ki je nekakšen avtobiografski intervju, v katerem ji vprašanja postavlja 75 ljudi. Pisala jo je je tri leta, ljudi, ki so ji blizu, je prosila, da ji postavijo tri vprašanja, ki so postala iztočnica za bogato knjigo, ki obravnava življenje Ksenije Benedetti od otroštva do danes. Publika je izvedela tudi, kdo so ljudje, ki obiskujejo njeno Akademijo za poslovni protokol, v kateri jih ne uči samo bontona, ampak tudi spoštovanja drugih ljudi in kulture srca. Kot je dejala gostja, jo navdihujejo udeleženke in udeleženci predavanj, ki so žejni takih znanj. Letos so zaključili s šesto generacijo Akademije za poslovni protokol. Gostji je nato kar nekaj vprašanj postavila tudi publika. Livio Semolič je tako pripomnil, da se mu je slovenski protokol vedno zdel eden najstrožjih na svetu. Na to je Ksenija Benedetti v šaljivem tonu ponovila to, kar je že povedala med klepetom z Beti Tomsič – da nikoli ni popuščala in da eni delegaciji nikoli ni dovolila več kot drugi. »Osem slonov v fičkota pač ne gre. Če en prostor sprejme določeno število ljudi, potem ne morem popuščati tistim, ki želijo več,« je odločno dejala gostja.
(Primorski dnevnik, 13.5.2023)
