Pozitivne ocene sobotne svečanosti ob 99-letnici požiga

Kaj naj se dogaja v Narodnem domu?

Obisk sobotne svečanosti ob 99. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, ki se je je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, je bil nad pričakovanji. O tem, kakšna vsebina pa naj napolne stavbo v Ul. Filzi, ko bo ta vrnjena v uporabo slovenskim organizacijam, pa je želja in predlogov kar nekaj. To človek spozna po krajšem pogovoru s predstavniki nekaterih naših najpomembnejših organizacij, potem ko je bila napovedana možnost, da bi stavba prišla v uporabo Slovencem morda že prihodnje leto, ob stoletnici požiga Narodnega doma.

Da organizatorji niso pričakovali tako množične udeležbe, soglašata predsednika obeh krovnih organizacij, Ksenija Dobrila (Slovenska kulturno-gospodarska zveza) in Walter Bandelj (Svet slovenskih organizacij). »Mislim, da je bilo čutiti v zraku neko željo ljudi, da se srečamo v Narodnem domu in tam začutimo isto, da je skrajni čas, da ta dom preide v upravo slovenski narodni skupnosti in sicer v obliki, kot predvideva zaščitni zakon, ki, je treba opozoriti, ne predvideva izključnega upravljanja, ampak v soglasju z drugimi skupnostmi,« je povedala Ksenija Dobrila. Drugače je že na delu skupina, ki pripravlja obeležitev stoletnice požiga, ki bo prihodnje leto, tako da bo leto, ki je pred nami, posvečeno Narodnemu domu. Glede vsebine, s katero bi napolnili stavbo, pa so formalno željo za delovanje v Narodnem domu npr. že izrazili SPDT, Glasbena matica in ZSŠDI, prav tako obe krovni organizaciji, a to ni dovolj, ker je stavba velika: »Zamisliti bi si bilo treba, tudi v sozvočju z drugimi narodnimi skupnostmi v Trstu, muzejski prikaz prisotnosti teh skupnosti, kar mislim, da bi bilo s turističnega vidika nadvse potrebno in zanimivo. Potem bi morali razmisliti tudi o gostinski ponudbi, morda tudi o hostlu za mladino, ki raziskuje manjšine. Potem je tu NŠK, ki ima veliko prostorsko stisko. Potem bi morali razmišljati dalje,« pravi predsednica SKGZ.

Predsednik SSO Walter Bandelj glede sobotne svečanosti poudarja uspešno sodelovanje SKGZ, SSO in Slovenske skupnosti, predvsem pa vlogo civilne družbe, ki bo morala navsezadnje z društvi in organizacijami napolniti Narodni dom. Zelo uspešen je bil po Bandljevem mnenju nedavni sestanek pri predsedniku republike Borutu Pahorju, glede dejavnosti in organizacij, ki naj bi delovale v Narodnem domu, pa se morata obe krovni še pogovarjati: »Nekatere organizacije so nam v teh letih že pisale. Tu bo potreben tudi velik finančni prispevek, kako vse to urediti, urediti bo treba spremembe v notranjosti stavbe. Leta nazaj smo aktivirali Slovenski raziskovalni inštitut, da bi to analiziral, mislim, da imamo leto dni časa, da to naredimo. Treba bo tudi preveriti stvari z novim rektorjem tržaške univerze, s katerim bosta krovni gotovo imeli srečanje.« Tako Dobrilova kot Bandelj poudarjata pomen stikov z Občino Trst – zlasti z županom Robertom Dipiazzo – in Deželo Furlanijo Julijsko krajino. Drugače organizatorji branijo izbiro Raoula Pupa kot osrednjega govornika na sobotni svečanosti. Izbira je bila posrečena, saj so hoteli dajati tudi italijanskemu delu demokratičnega Trsta, da spregovori o Narodnem domu in da se ne pogovarjamo v našem krogu in si dajemo vedno prav, pravi Ksenija Dobrila. Zadovoljen z udeležbo je tudi deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, po čigar mnenju je k temu prispevala tudi provokacija tržaške nacionalistične desnice, ki je dejansko ostala popolnoma osamljena: »Vesel sem, da smo tudi kot stranka SSk, ki je z organizacijo vsakoletne svečanosti večkrat skoraj sama vztrajala cela desetletja, zmogli korak naprej in ob krovnih organizacijah SKGZ in SSO privabili zraven še vrsto pomembnih družbenih partnerjev, kar je pobudi dalo popolnoma nov in vsestransko povezovalen okvir.« Julija prihodnje leto se po vsej verjetnosti še ne bo mogoče vseliti v stavbo, »v prihodnjih dvanajstih mesecih pa se lahko konkretizira obljuba univerzi, da bo dobila nove primerne prostore in evidentirajo potrebna sredstva iz državnega proračuna.«

Za svetnika SSk naj dobijo prostor v Narodnem domu najprej ustanove, ki so izrecno navedene v zaščitnem zakonu, v nadaljevanju pa še pisarne glavnih mestnih društev, organizacij in ustanov ter redakcije tiskanih medijev. V pritličju lahko zaživi vitrina slovenske prisotnosti v Trstu in ponudbe Slovenije, lahko se posodobi večnamensko dvorano, v zadnjem nadstropju in terasi pa prostor za bolj družabna snidenja, se pravi kavarno ali kaj podobnega. »Dvomim, da nam bo zmanjkalo idej, prej nam bo zmanjkalo prostora,« pravi Gabrovec.

Za oceno smo vprašali tudi predsednico Narodne in študijske knjižnice, ustanove, ki ji je v zaščitnem zakonu izrecno namenjeno delovanje v Narodnem domu, Marizo Škerk: »Sploh nismo pričakovali tolikšnega obiska, bili smo v skrbeh, da bo ljudi malo. Zelo veseli smo bili, da je prišel tudi Boris Pahor, ker smo bili malo v dvomu, če bo sploh prišel in mislim, da je bilo vse organizirano, kot je treba,« pravi.

Tudi Škerkova ocenjuje, da bo težko, da bo poslopje na voljo že prihodnje leto: »Univerza je že določila, kje naj bi imela potem svoj sedež, vendar je treba tisto stavbo popraviti.« Drugače bo NŠK v Narodnem domu gotovo bolje zadihala, saj bo tam našlo prostor ogromno knjig. V pritličnih prostorih naj bi bili razstavni prostori oz. muzej slovenske narodne skupnosti, kot je npr. že v Špetru, to je že v načrtu. »Kar potem zadeva druge prostore, bomo videli. Vsekakor bi bile notri vse slovenske organizacije, « pravi Škerkova, ki dodaja, da se bodo o tem dogovorili vsi skupaj.

Ivan Žerjal

TRST – Krovni

Narodni dom: 14 milijonov za vrnitev?

Je italijanska vlada na spodbudo predsednika deželne vlade Furlanije Julijske krajine Massimiliana Fedrige že odobrila finančni prispevek v višini 14 milijonov evrov, da se reši vprašanje vrnitve Narodnega doma v Ul. Filzi slovenski narodni skupnosti?

O tem je v prejšnjih dneh poročal tržaški italijanski dnevnik, iz deželnih krogov pa ni prišlo nobenega demantija, zato se predsednika krovnih organizacij Ksenija Dobrila (Slovenska kulturno-gospodarska zveza) in Walter Bandelj (Svet slovenskih organizacij) veselita napovedi. Svoje zadovoljstvo sta Dobrilova in Bandelj izrazila v pismu predsedniku Fedrigi, v katerem med drugim poudarjata, da se bo s tem končno uresničilo tisto, kar določa 19. člen zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost št. 38/2001. To postaja toliko bolj pomembno v luči stote obletnice tragičnega požiga Narodnega doma 13. julija prihodnje leto.

Finančna podpora državne vlade, v alternativi pa deželne vlade, bo po prepričanju obeh predsednikov omogočila, da se stavbi vrne izvirna valenca večnamenskega središča slovenske skupnosti, pomenila pa bo tudi uresničitev dragocenega primera večkulturnega središča, ki bi v polnosti predstavljal bogato večjezično stvarnost tržaškega mesta, torej kulturnega doma, kjer bi se spomin prepletal z inovativnostjo in razvojem, pišeta Dobrilova in Bandelj. Predsednika SKGZ in SSO želita skupaj s predsednikom FJK narediti prihodnje korake, da bi bila pot za uresničitev omenjenega čim krajša in konkretnejša, piše v pismu.

O Narodnem domu pa je bil včeraj govor tudi v deželnem svetu FJK in to po zaslugi svetnika stranke Fratelli d'Italia Claudia Giacomellija, ki je na deželno vlado naslovil vprašanje o prenosu lastništva stavbe v Ul. Filzi na slovensko narodno skupnost. V njem Giacomelli sprašuje o vlogi Dežele v tej zadevi, pri čemer med drugim poudarja, da ni nobene pravne podlage za vrnitev, saj zaščitni zakon predvideva v Narodnem domu sedež kulturnih in znanstvenih ustanov tako slovenskega kot italijanskega jezika. Trenutno je tam oddelek za prevajalce in tolmače, kjer se srečujejo mladi različnih jezikov in kultur, piše Giacomelli, ki dodaja, da je Italija svojčas ze plačala odškodnino slovenski skupnosti v višini 500 milijonov takratnih lir, ki so služili za izgradnjo Kulturnega doma v Ul. Petronio, medtem ko zdaj glede na medijsko poročanje grozi novo trošenje desetin milijonov evrov javnega denarja za stvar, ki se je zgodila pred sto leti.

V odgovoru je deželni odbornik Pierpaolo Roberti obrazložil, da je vrnitev Narodnega doma sad meddržavnih odnosov med Slovenijo in Italijo v času prejšnjih vlad, vsekakor je tu vloga Dežele čisto politična v luči koordinacije številnih subjektov pri morebitnem prenosu lastništva. Drugače je Roberti dejal še, da je posvetovalna komisija za slovensko manjšino iz deželnega zaščitnega zakona št. 25/2007 sklenila nameniti 50.000 evrov za izvedbo študije o izvedljivosti ponovne uporabe prostorov stavbe v Ul. Filzi. V resnici je komisija namenila 100.000 evrov za organiziranje svečanosti in kulturnega dogodka ob stoletnici požiga julija prihodnje leto ter za izvedbo znanstvenega simpozija o Narodnem domu, prisotnosti Slovencev v Trstu idr., sem pa spada tudi denar za študijo o prihodnosti stavbe.

Primorski dnevnik, 17. 07. 2019