57dfa77cbba41

Posvet »1945-2015: na poti do regije miru Alpe-Jadran. Premagovanje zgodovinskih travm s pomočjo čezmejnega dialoga«

V Piranu je potekalo dvodnevno delovno srečanje predstavnikov avstrijskih, slovenskih in italijanskih organizacij in društev, ki delujejo zato, da bi razlike in napetosti iz preteklosti postale priložnost za skupen dialog in celovito rast v prostoru med Alpami in Jadranom. »1945-2015: na poti do regije miru Alpe-Jadran. Premagovanje zgodovinskih travm s pomočjo čezmejnega dialoga«, je bil naslov srečanja, ki so ga pred dvema letoma sprožile slovenske in avsrijske organizacije civilne družbe (med njimi so tudi ZSO, Skupnost koroških Slovencev ter Heimatdienst). Tokrat so se začetnicam pobude pridružili še predstavniki slovenske in italijanske manjšine. Na posvetu sta bila prisotna Rudi Pavšič za SKGZ in Maurizio Tremul za Unijo Italijanov.
Če hočemo preprečiti, da bi konflikti iz preteklosti obremenjevali sedanjost, je treba s pomočjo dialoga povsod temeljito proučevati preteklost, je bilo povedano na posvetu. Čeprav ni bilo do sedaj med Avstrijo in bivšo Jugoslavijo in Italijo sistematične politike zgodovinske sprave, kot jo je doživela Nemčija s Poljsko in Francijo, se tudi regija Alpe-Jadran lahko ozre na pozitivne razvoje.
Pomemben uspeh je bila na primer ustanovitev organizacije »Delovna skupnost Alpe-Jadran« leta 1978 tri leta po sklenitvi Osimskih sporazumov, s katerimi je bil razrešen še zadnji odprt mejni spor med Italijo in Jugoslavijo. V najuspesnejšem obdobju je DS Alpe-Jadran obsegala dele Avstrije, Madžarske, Jugoslavije, Italije, Nemčije ter Švice in je imela veliko priložnosti za uveljavljanje novih oblik mirnega sodelovanja med temi deželami. Delovna skupnost je nudila okvir za medsebojno kooperacijo in je spodbujala medsebojno zaupanje, tako da je nastala vsaj možnost skupnega reševanja kočljivih vprašanj.
Razpravljalci na piranskem posvetu so ugotovili, da se pri uveljavljanju odnosa do preteklosti v prostoru Alpe-Jadran soočamo s protislovjem med »resnico« in »spravo«. Tistim, ki si želijo priznanje zgodovinske »resnice« brez »sprave«, stojijo nasproti tisti, ki se jim zdi »sprava« dosegljiva oziroma uresničljiva tudi brez »resnice«. Spremeniti je treba pogled na »resnico« in »spravo«, druga druge naj ne izključujeta več. Skušati je treba razumeti medsebojno pogojenost teh dveh pojmov in ju metodično združiti, da bi tako odpravili nasprotje med »resnico« in »spravo«, kajti proučevanje zgodovine in njenih »resnic« je smiseln in potreben predpogoj za pobudo morebitnih procesov sprave.
Vse to dosežemo s pomočjo dialoga, ki omogoča »globljo resnico« priznavanja osnovnih človeških potreb, ki se skrivajo za antagonističnimi cilji, ideologijami in utopijami konfliktnih strank. Prav to je najosnovnejši predpogoj za razvijanje kreativnih in trajnih rešitev za bodočnost.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je pozdravil prizadevanje delovne skupine, ki je nastala v okviru delovanja koroške konsenzne skupine med predstavniki nekaterih osrednjih slovenskih organizacij in Heimatdienstom, ki je zagovarjal trda nacionalistična stališča. Podobno razmišljanje začenja prodirati tudi v našem prosotru, najprej ob tesnejšem sodelovanju med italijansko in slovensko manjšino, v zadnjih časih pa tudi v iskanju dialoga z ezulskimi in drugimi organizacijami, ki jih je zgodovina postavila na različna izhodišča.

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo