Poslanica predsednice SKGZ ob začetku šolskega leta

Spoštovani Vodja Urada za slovenske šole dr. Igor Giacomini,

Spoštovana višja svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni,

Spoštovani ravnatelji in ravnateljice,

Spoštovani profesorji, profesorice, učiteljice in učitelji ter vzgojiteljice in vzgojitelji,

Spoštovani dijaki, dijakinje, učenci in učenke,

šola se začenja na novo. S to mislijo seveda ne omenjam le začetka šolskega leta, ampak in predvsem ugotovitev, da v postepidemičnem stanju ste bili vsi prisiljeni se prilagoditi nastali situaciji in si dejansko na novo zamisliti prihodnost izobraževalnih procesov.

Želim vam posredovati vso svojo bližino, podporo in navdušeno spodbudo, ki naj vas spremlja ob tem negotovem skoku v novo. Prepričana sem namreč, da bo slovenska šola v Italiji kos vsem izzivom. Pri tem pa naj glasno poudarim, da je eno od načel, ki ga zasledujem kot deželna predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze, vzpostavitev tesnejše mreže zaupanja in sodelovanja med civilno družbo oz. slovenskimi ustanovami in društvi v Italiji in slovensko šolo. Na podlagi te želje, v katero usmerjam nemalo naporov, vam sporočam tudi, da sem vam v vlogi predsednice krovne organizacije Slovencev v Italiji na razpolago. Želim vam skratka biti ob strani med hojo po tej strmi poti.

Vse misli izvirajo iz prepričanja, da je slovenska šola mogoče najbolj dragocena pridobitev naše skupnosti, brez katere bi naš živelj usahnil v izjemno kratkem času. Iskreno verjamem, da predstavljate vsi otroci in mladi dijaki našo prihodnost, pri čemer naj dodam, da ne gre za konvencionalne misli, zato naj vam podam konkretnejši primer. Slovensko narodno skupnost v Italiji je na lokalnem nivoju letos globoko zaznamovala stoletnica požiga Narodnega doma, ki se mu končno obeta novo življenje, za kar bomo potrebovali najverjetneje desetletje in pol. Takrat bodo otroci, ki prestopajo v teh dneh prvič šolski prag stari malo več kot dvajset let, današnji maturantje pa bodo s svojimi tridesetimi leti predstavljali operativno in intelektualno jedro naše narodne skupnosti.

Ob tej zame in za moje sodelavce vznemirljivi misli naj zaključim svoja voščila še z drugo prispodobo. Pred nekaj dnevi je potekala obletnica smrti Mire Bandi, šestnajstletnega dekleta, ki so jo leta 1944 ubili Nemci. Bila je partizanska učiteljica. Skrbela je za izobrazbo v slovenskem jeziku za najmlajše otroke v Prebenegu pri Trstu in se žrtvovala v nemogočih pogojih, da bi lahko naš jezik, ki nas danes povezuje v skupnost, ostal živ in se prenašal na najmlajše.

Njen zgled čutimo pri SKGZ-ju kot ganljivo prispodobo v današnjem negotovem času, ko nam druge zgodovinske okoliščine ustvarjajo prav tako težke pogoje dela, skozi katere se bomo morali tako ali drugače prebiti: vsem vam naj vam bo sladka popotnica na tej poti vse to, kar nas poleg že omenjenega slovenskega jezika povezuje v skupnost, od Mačka Murija do poezije Srečka Kosovela in seveda veliko drugega.

Srečno ob začetku šolskega leta in naj živi slovenska šola v Italiji!

Ksenija Dobrila, predsednica SKGZ