rojc-kbcenter-2

Pomoč iz Rima bo še kako potrebna

 

 

GORICA – V KBcentru gostili Tatjano Rojc, kandidatko za senat na listi Demokratske stranke

Na srečanju izrazito operativnega značaja opozorili na vrsto odprtih vprašanj in težav, ki tarejo slovenske ustanove na Goriškem

Zaželeli so ji, da bi bila res izvoljena v Rim, saj bodo njeno pomoč še kako potrebovali. V goriškem KBcentru so včeraj gostili Tatjano Rojc, neodvisno kandidatko na listi Demokratske stranke na marčnih parlamentarnih volitvah. Uvodoma je pokrajinski predsednik SKGZ David Peterin pojasnil, da je Rojčeva na drugem mestu liste, zaradi česar za izvolitev potrebuje čim širšo podporo. »Vprašanje slovenskega zastopstva v Rimu je treba čim prej rešiti, saj drugače tvegamo, da bomo prej ali slej ostali brez svojega parlamentarca. Nedvomno imamo med Italijani številne prijatelje in somišljenike, po drugi strani dobro vemo, da nihče ne pozna naših težav in potreb kot mi sami,« je poudaril Peterin v uvodnem delu srečanja, ki je bilo izrazito operativnega značaja. Predstavniki raznih ustanov, ki domujejo v KBcentru, so Rojčevo opozorili na vrsto odprtih vprašanj in težav, s katerimi se ukvarjajo in ki bi jih bilo treba čim prej rešiti. Luisa Gergolet, direktorica NŠK, je razložila, da je knjižnica zasebna ustanova. »Skupaj moramo premisliti, kako bi lahko postali državna ustanova,« je Gergoletova opozorila kandidatko, ki ji je zatem delovanje Kinoateljeja predstavila Mateja Zorn. Razložila je, da Kinoateljejevci posebno pozornost namenjajo ohranjanju in ovrednotenju dediščine Darka Bratine, v zadnjih letih veliko energij vlagajo v delo z mladimi in v filmsko vzgojo.

Jože Cej je spregovoril o delovanju Društva slovenskih upokojencev za Goriško, ki ima preko 350 članov. V zaključnem delu svojega posega je tudi sam poudaril, da slovenska narodna skupnost v Italiji potrebuje zajamčeno predstavništvo v parlamentu. Walter Mikluz, tajnik Kmečke zveze, je pojasnil, da imajo kmetje danes vse več fiskalnih obveznosti; na Goriškem potrebuje posebno pozornost vozel dvolastništva. Damjana Kralj je opozorila, da se Slovik ukvarja z izobraževanjem mladih, njegovo delovanje je odvisno od državnih prispevkov, veliko je prostovoljnega dela.

Razvejano ponudbo ZSKD na Goriškem je predstavila Nataša Paulin, ki je ugotavljala, da je kultura na žalost zapostavljena. V nadaljevanju je opozorila na vrsto težav, ki jih imajo društva – v ZSKD jih je na deželni ravni vključenih 85. Predsednica Glasbene matice Milena Padovan je povedala, da imajo letos v celi deželi skupno 600 učencev – na Goriškem jih je 140. Glasbena matica ima šestindvajset rednih uslužbencev, še enkrat toliko je zaposlenih z začasnimi pogodbami. »Naš letni obračun je vreden 1.200.000 evrov, en milijon gre za osebje, profesor z univerzitetno izobrazbo je plačan tisoč evrov; živimo od prispevkov iz zaščitnega zakona in iz Slovenije ter od vadnin,« je pojasnila Padovanova, ki je tudi povedala, da so v zadnjih časih skupaj s slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel ponovno šli v »boj« za slovensko sekcijo konservatorija Tartini. Predsednica Glasbene matice je omenila tudi Trgovski dom in povedala, da bi predstavljala selitev v njegovo četrto nadstropje skupaj s centrom Komel prevelik zalogaj za Glasbeno matico, zato se mora o zadevi izreči celotna narodna skupnost. ZSŠDI sta predstavljala Igor Tomasetig in Loredana Prinčič. Skupno je v Italiji 59 športnih društev; dvajset jih deluje na Goriškem, kjer je vanje vključenih približno 1500 ljudi. Rojčeva je vzela na znanje vse pripombe in opozorila; zagotovila je, da bodo v primeru izvolitve včerajšnjemu sledila še številna druga srečanja, na katerih bodo skupaj iskali rešitve za težave, ki so jih včeraj le nakazali. (dr)

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo