jusi-in-srenje-srecanje

Pomen jusarskega vprašanja

 

 

Pokrajinski odbor SKGZ za Tržaško v sodelovanju z Agrarno skupnostjo in Kmečko zvezo je organiziral srečanje na temo Jusi in srenje: stanje in perspektive.
Srečanja, ki se je odvijalo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, se je udeležilo lepo število gostov, predstavnikov jusov, kmetovalcev in SKGZ. Med udeleženci sta bila tudi deželna predsednika SKGZ in SSO Ksenja Dobrila in Walter Bandelj ter predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko De Luisa. Po uvodnih pozdravih Dobrilove in Tomasetiga je besedo prevzel predsednik Agrarne skupnosti Izidor Sancin, ki je prisotnim s pomočjo posnetkov zgovorno orisal razsežnost jusov in srenj, ki na Tržaškem premorejo skoraj 2.000 članov in upravljajo 5.171 ha pašnikov in gozdov, kar predstavlja skoraj 21% površine tržaške pokrajine.

Jusi in srenje so družinske skupnosti zaprtega značaja, ki upravljajo skupno lastnino. Sistem tovrstne skupne lastnine izhaja  predvsem iz germanske in slovanske družbene organiziranosti.  Pravico do skupne lastnine na Tržaškem imajo le potomci prvotnih članov družinskih skupnosti, katerih uradni nastanek sega v 18. in 19. stoletje. Na Tržaškem je trenutno 31 jusov, od katerih je 29 kostituiranih, 6 jusov je na Goriškem, 29 pa v Kanalski dolini. Skupno je v Fulaniji Julijski krajini 94 družinskih skupnosti, od katerih dobri dve tretjini imajo slovenski izvor in članstvo.

Udeleženci srečanja so si v nadaljevanju ogledali poseg bivšega predsednika italijanskega vrhovnega sodišča Paola Grossija, ki je februarja 2018 na občnem zboru Agrarne skupnosti na tržaški univerzi močno poudaril pomen novega zakona o skupni lastnini 168/2017 ter poudaril vlogo tržaških strokovnjakov (Karla Grgiča in Vladimirja Vremca), da je sploh do odobritve omenjenega zakona prišlo. Odvetnik Mitja Ozbič se je v svojem posegu osredotočil ravno na zakon 168/2017, s katerim italijanska država vrača staroselcem in družinskim skupnostim tiste pristojnosti, ki jim jih je odvzel fašistični zakon iz leta 1927. Skupna lastnina je kot primaren sistem organiziranosti družbe, pred nastankom Italije, podvržena le ustavi. Glede na to da v letu dni po odobritvi novega zakona dežele niso izdelale pravilnikov o urejanju skupne lastnine, bo izziv Agrarne skupnosti v naslednjem obdobju prav ta, da ustvari nek uskalejn pravilnik upravljanja in vodenja jusov in srenj, ki jih danes urejajo posamezni statuti.

V zadnjem delu srečanja je svoje poglede o možni povezavi med družinskimi skupnostmi in kmetijstvom podal tajnik Kmečke zveze Erik Masten, ki vidi v jusih in srenjah ne le sistem golega upravljanja zemljišč, ampak neko dinamično organizirano sredino, ki lahko pripomore k razvoju in k gospodarski rasti celotne naše jezikovne skupnosti v Italiji. Sledila je razprava, med katero je bilo tudi večkrat poudarjeno, kako je zemlja, ob jeziku in kulturi, najvažnejši dejavnik obstoja in ohranjanja neke manjšinske skupnosti. Z včerajšnjim srečanjem je SKGZ potrdila pozornost in pomen, ki ga organizacija namerava posvetiti jusarskemu vprašanju in z njim povezanim dinamikam. 
 

Povezane objave

Brezmejno povezani - nova institucionalna brošura SKGZ
SKGZ 70: pozdravni nagovor predsednice Republike Slovenije
Brezmejno povezani - nagovor predsednice SKGZ Ksenije Dobrila