fallback-thumbnail

Pokrajinski odbor SKGZ za Tržaško o aktualnih polemikah

Val političnega revidiranja zgodovine, ki je predvsem na Tržaškem že v minulem letu dosegal zaskrbljujoče razsežnosti, se je z vso silo medijske kampanje ponovno pokazal v zadnjih tednih. Na svoji zadnji seji je zato pokrajinski odbor SKGZ za Tržaško podrobneje obravnaval politično stanje predvsem na Tržaškem in v obmejnem pasu, potem ko je razvpiti film-fikcija Srce v breznu končno le sprožil javno pozornost na proces omalovaževanja in dejanskega potvarjanja zgodovine.

Pokrajinski odbor SKGZ za Tržaško se pridruži ogorčenim reakcijam združenj, ki predstavljajo italijanske in slovenske partizane in demokratične družbe v celoti. Dejstvo, da so se s sličnimi toni in argumenti oglasili tako partizani italijanske ANPI kot slovenske ZZB, dokazuje, da spor ne obstaja na etnični ravni, temveč gre za povsem politično obarvan in spretno zrežiran proces prikrivanja fašističnih in nacističnih grozodejstev v prvi polovici minulega stoletja. Trst je kot šibek člen v verigi deljenih spominov in zaradi svoje težke sedanjosti in negotove bodočnosti še najbolj dovzeten za poceni politična špekuliranja. Televizijska fantazgodovinska nadaljevanka v dveh delih je pokazala italijanski javnosti izmišljeno in izkrivljeno zgodbo, ki pa se je vsaj deklarativno sklicevala na realno tragedijo. Ta se v naši (človeški) zavesti predstavlja kot tragedija vojnih in povojnih izvensodnih obračunavanj tudi s civilisti.

Taka obračunavanja so se dogajala pri nas, so se dogajala po vsej Italiji in v Evropi in žal se tovrstni krvavi dogodki še danes dogajajo ob robu vsakega vojnega spopada. Kar zadeva naše krajem je nivo in odgovornosti posameznih sprtih strani jasno opredelila komisija slovenskih in italijanskih zgodovinarjev, ki je nato objavila skupno poročilo. Le to poročilo je lahko edina možna osnova za napovedano meddržavno spravno gesto, ki bo sprejeta in učinkovita le, če bo odkrito, pošteno in spoštljivo priznala spomenike, ki so si jih različne skupnosti izbrale za simbole lastne bolečine in spomina na doživeto krivico. V tem smislu je vreden polne podpore tudi predlog, ki ga je izoblikoval ljubljanski Forum 21 in podpisal sam Milan Kučan. Vse ostalo je nevarna igra, ki pod krinko odkrivanja nove zgodovine dejansko ruši več desetletja iz dneva v dan grajeno sožitje. Pri vsem tem nosijo državne institucije veliko odgovornost, žal pa se vsakodnevno politično soočanje še vedno poslužuje zlorabljanja spomina na boleče trenutke v zgodovini. S tem se rane iz preteklosti prenašajo na mlade rodove in svoje lovke projicirajo v bodočnost. Upravičena, pričakovana in dobrodošla je zato ogorčena reakcija demokratične družbe, ki mora sedaj strnjeno kljubovati že dovolj jasni in odkriti operaciji potvarjanja zgodovine. Predvsem italijanski javnosti moramo učinkovito posredovati jasne in dokumentirane informacije o obravnavanih obdobjih zgodovine. Ti so nanizani v poročilu slovenskih in italijanskih zgodovinarjev. To poročilo naj bo predmet obravnave na medijih in naj postane obvezno učno gradivo v javnih šolah. Povprečen televizijski film in površno blebetanje improviziranih ekspertov zgodovine z vseh koncev apeninskega polotoka (in čez) je privedlo do izkrivljenega in zato tudi vsestransko žaljivega prikazovanja Slovencev in Slovanov kot krvoločno, barbarsko in genocidno pleme. V času širitve in utrjevanja Evrope bi si taka operacija zaslužila naziv političnega kriminala. Demokratične politične stranke in organizacije so zato vabljene, da bolj kot kdajkoli prej sestavijo skupno strategijo in dosežejo enotnost v nastopanju proti pravi ofenzivi nove evropske skrajne desnice, ki pod krinko zmernosti skriva stare in dovolj dobro poznane cilje. Jasen je zato tudi cilj izenačevanja partizanskih borcev antifašističnega odporništva in tistih, ki so se zavestno borili na Hitlerjevi in Mussolinijevi strani. Ne gre nenazadnje niti pozabiti, da je bila Titova Jugoslavija, kljub svojim napakam, sestavni del velikega antifašističnega zavezništva svobodnih držav, ki so zmagale drugo svetovno vojno.

O teh tematikah bo tekla beseda na prihodnji seji deželnega sveta SKGZ v ponedeljek 7. marca. Deželna skupščina bo za to priložnost razširjena tudi na člane vseh treh pokrajinskih ravni SKGZ.

Povezane objave

50-letnica goriške Občinske konzulte
Brezmejno povezani - nova institucionalna brošura SKGZ
SKGZ 70: pozdravni nagovor predsednice Republike Slovenije