Pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško - Predsedniško poročilo

Spoštovane delegatke, cenjeni delegati,
danes se izteka mandat, ki ste mi ga zaupali na zadnjem pokrajinskem kongresu pred tremi leti. Cilji novega odbora, ki sem mu predsedoval, so bili jasno začrtani in so v bistvu nadgrajevali delo, ki ga je nastavil prejšnji odbor s predsednikom Acetom Mermoljo: pomladitev pokrajinskega vodstva, povezovanje in spodbujanje sodelovanja med včlanjenimi ustanovami, utrditev naše prisostnosti v mestnem središču, dialog in stiki z osebami, organizacijami in društvi, ki delujejo na Tržaškem, ter seveda vsestranska skrb za naše članstvo. Začetno sestavo pokrajinskega odbora, v katerega sem povabil deset odbornikov, so v teku mandata iz raznih razlogov zapustili trije člani. Vsi odborniki so zgledno sodelovali in se udeleževali sej, čeprav so imeli tudi druge zadolžitve in vidne funkcije v raznih organizacijah naše skupnosti. Če ista oseba mora kriti več funkcij, je jasno, da SKGZ in celotna naša skupnost potrebuje dodatne ljudi, ki bi bili pripravljeni žrtvovati nekaj svojega prostega časa za skupno dobro. Kadrovanje je splošen izraz, ki pa najbolje ponazarja eno izmed prioritet naše organiziranosti tudi v bodoče.
Moj mandat se je začel s hudo finančno krizo, ki jo je zakrivila prejšnja deželna uprava z neutemeljenim zavlačevanjem izplačila prispevkov iz zaščitnega zakona. K sreči so se v naslednjem obdobju stvari uredile, nekatere organizacije pa so preživljale izredno hude trenutke, nekatere ustanove so bile prisiljene uvesti tudi izredno dopolnilno blagajno za svoje osebje. Od takrat je prišlo do korenitih sprememb glede financiranja manjšinskih ustanov. Najpomembnejšo novost, ki jo je tudi SKGZ podprla, predstavlja sklep Dežele FJK, da bo odslej krovni športni in kulturnim zvezam namenila tudi sredstva za včlanjena društva. Trenutno je v teku oblikovanje novega deželnega pravilnika, za našo skupnost pa bo to nov izziv, ki pa lahko skriva tudi neslutene pasti.
Na Tržaškem je posebno izrazito križanje pristojnosti med pokrajinsko in deželno ravnjo, saj ima večina t.i. deželnih članic SKGZ svoj glavni sedež prav v Trstu. Tu je bilo nujno usklajevanje z deželnim predsednikom, ki pa je potekalo po utečeni praksi. Jasen primer tega je recimo uradni obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca v videmski in goriški pokrajini: na uraden obisk na tržaški pokrajinski ravni še čakamo. Pokrajinski odbor je imel nešteto srečanj in sestankov na vseh nivojih, tako s članstvom kot s slovenskimi župani in javnimi upravitelji ter z drugimi sogovorniki. Tu bi rad izpostavil prizadevanja pokrajinskega odbora za ureditev nekaterih odprtih vprašanj, ki že več let čakajo na dokončno rešitev: ureditev Stadiona 1. maj pri Sv. Ivanu, vrnitev naši skupnosti tamkajšnjega Narodnega doma, pridobitev novih prostorov v Narodnem domu v Ul. Filzi ter reševanje perečega problema nekdanjega begunskega naselja na Padričah.
Glede Narodnega doma v Ul. Filzi smo že javno izpostavili našo željo in prizadevanja, da bi slovenska narodna skupnost pridobila dodatne prostore. Dobri odnosi, ki smo jih vzpostavili tako z deželno upravo kot z rektorjem Univerze v Trstu, dajejo upati, da se bo zadeva izšla pozitivno. Po neuradnih informacijah obstaja konkretna možnost, da bi tu pridobili eno celo nadstropje, potrebni pa bodo še številni usklajevalni sestanki in politično lobiranje. Za Narodni dom pri Sv. Ivanu so projekti v zaključni fazi, deželna sredstva za obnovo že odobrena, krovni organizaciji pa sta že pred časom vložili svoj predlog, ki predvideva tu sedež SLORI-ja in zgodovinskega odseka NŠK ter krajevnih društev. Težko je napovedati, kdaj se bo zadeva zaključila, a je samo stvar časa. Nekoliko bolj komplicirano je stanje na Stadionu 1. maj, kjer (še) ne obstaja konkreten razvojni načrt, predvsem pa manjšina ne razpolaga s finančnimi sredstvi, ki bi tej pomembni infrastrukturi omogočila razcvet, ki bi si ga zaslužila in ki ga naša skupnost potrebuje. Strateška pozicija v mestu in bližina slovenskih višjih srednjih šol bi morala biti zadostna razloga, da bi se vse manjšinske komponente odločno zavzele za izdelavo vzdržnega projekta za Stadion, ki bi lahko postal sodobno in vabljivo središče na voljo slovenski šolski populaciji za najrazličnejše dejavnosti.
Na območju nekdanjega begunskega naselja na Padričah imajo svoj sedež oz. operativne prostore TPPZ Pinko Tomažič, Taborniki Rodu modrega vala in druga društva. Nerešeni spori med Pokrajinsko upravo, ki je pravni lastnik območja, in Koordinacijskim združenjem kraških vasi, ki območje upravlja že več desetletij na osnovi pogodbe z Deželo FJK, bremenijo tudi dejavnosti naših članov. Številni sestanki in poskusi, da bi se formalno uredile najemniške pogodbe, se niso izšli zaradi zgoraj omenjenih nesoglasij. Potrebno pa bo dobiti najustreznejšo rešitev pred razpustom Pokrajine. SKGZ bo tako kot doslej zagovarjala v prvi vrsti interese svojih članov.
Na začetku mandata smo začrtali dvanajst programskih smernic, na podlagi katerih smo razvijali naše dejavnosti. Pri nekaterih se ne moremo pohvaliti z vidnimi rezultati, ampak naj pa na tem mestu zagotovim, da so pogovori in sestanki potekali na podlagi vseh začrtanih tematik.
Marsikdaj ne pridejo naša prizadevanja za konkretne rezultate do izraza zaradi številnih dogovarjanj, delovnih srečanj, pogovorov in usklajevanj mnenj, ki so za to potrebna. Javnost jemlje ta del naših dejavnosti skoraj z negativnim predznakom. Poudarjam pa, da je to del naših nalog. Naše energije pa so kakorkoli usmerjene v oblikovanje širše skupnosti, ki jo tvorijo posamezniki: naša skrb je v glavnem v tem, da usmerjamo zaključne produkte našega dela v možnost, da se vsi člani naše skupnosti svobodno in sproščeno gibajo ter delajo v tem okolju, ki se je v preteklih letih temeljito spremenilo v pozitivnem smislu.
Nekaj pozitivnih dogodkov pa lahko vendarle beležimo, kot npr. na kulturnem področju. V veliko čast nam je bilo namreč, da smo februarja 2014 v tržaškem mestnem muzeju Revoltella priredili osebno razstavo umetnika Franka Vecchieta. Ob tem dogodku je več kot v običajni meri prišla do izraza povezanost SKGZ-ja z Založništvom tržaškega tiska, ki je izdalo izjemno monografijo o umetniku.
Kultura, mestno središče in povezovanje članic, tri od navedenih smernic, so skupni imenovalec izjemnega projekta, ki ga je razvila naša največja članica, Zveza slovenskih kulturnih društev: Slofest. Dogodek je od vsega začetka tako ali drugače podprla tudi SKGZ. Sami smo poskrbeli, da je prišlo do uradnega obiska ministrice Tine Komel pri predsednici Tržaške pokrajine in pri tržaškemu županu.
Na področju sociale in povezovanju članic smo leta 2012 podprli in koordinirali izobraževalno ponudbo za tretje življenjsko obdobje, katere partnerji so bili ZTT, SLORI, Slovik, Ad Formandum, Krut in NŠK.
Ob izbruhu že omenjene hude finančne krize leta 2012 smo skušali potrditi našo prisotnost in našo željo bo vztrajnem obstoju s prireditvijo Pomlad odprtih vrat, ko smo vse ustanove, ki domujejo v tej stavbi, priredile celodnevni spored dogodkov (Tržaška knjigarna, NŠK, ZSKD, SKGZ, SPDT, ZTT in Slovenski klub).
Na kulturnem področju ter v optiki sodelovanja in prisotnosti v tržaškem mestnem središču lahko le izjemno cenimo dogajanje okrog gledališkega okolja v našem mestu. Lani smo med drugim ob začetku sezone v sodelovanju s Slovenskim klubom priredili srečanje med Milošem Budinom in Bredo Pahor.
V preteklem obdobju smo priredili še številne druge dejavnosti in dogodke za občinstvo, naj naštejem le večer s tržaškim županom Cosolinijem, pogovor med Andrejem Šikom, ravnateljem SDGZ, in tržaškim občinskim odbornikom Edijem Krausom o gospodarskem razvoju našega mesta, ter srečanje z evropsko poslanko Mojco Klevo Kekuš, ki ga je vodil mlajši član našega odbora Andrej Marušič.
Mladim smo med drugim v preteklem mandatu omogočili aktivno prisotnost. Tri naši člani odbora so se v Celovcu udeležili dvodnevnega posveta o manjšinah na Koroškem, aktivno so sodelovali na vseslovenskem srečanju v Ljubljani, ter razvili predlog, da bi z medijsko in grafično kampanjo promovirali uporabo slovenskega jezika v trgovskih in gospodarskih obratih, za kar pa žal niso bili deležni velike pozornosti s strani gospodarskega stanovskega združenja.
Pokrajinski odbor je skušal biti prisoten, če je bilo to le možno, na vseh dogodkih naših članic in njihovih članic, na katere smo prejeli vabilo. V treh letih smo se udeležili številnih prireditev, športnih in kulturnih, uradnih srečanj, proslav, obiskali smo Rod modrega vala na vsakoletnem taborjenju in smo se udeležili proslave ob njegovi 60-letnici, aktivno smo sodelovali pri odboru za bazoviške junake, počastili smo naše padle tako ob prvem novembru kot ob petindvajsetem aprilu in še bi lahko naštevali.
Spoštovani delegati in delegatke, z aktivnim delom in prisotnostjo smo skušali ob vsakem koraku utrjevati stike z našim okoljem, prenašati informacije o delovanju na teritoriju z vodstvenimi strukturami, skušali smo skratka delovati kot povezovalni člen ljudi, društev in organizacij, ki delujejo v tem tako bogatem in lepem okolju, ki mu rečemo tržaška pokrajina.
Najbolj je v zadnjem obdobju odmevala kriza in posledično zaprtje Tržaške knjigarne. Žal so se iz leta v leto kopičile izgube, ki jih lastnik ni mogel kriti. Osebno so me prizadele kritike in nevljudno žuganje nekaterih posameznikov, čes da smo krivi za zaprtje knjigarne. Potolažilo (nikakor pa ne razveselilo) me je dejstvo, da so v Trstu zaprli tudi druge knjigarne. Danes smo tik pred odprtjem novega subjekta, ki bo nadaljeval poslanstvo stare knjigarne in ga nadgradil. Odločilna poteza Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je združila interese cele manjšine. Novo Tržaško knjižno središče bo po napovedih začelo poslovati že junija letos. Že vnaprej vas vabim, da postanete redni odjemalci nove knjigarne, saj samo z doprinosom vseh nas bo lahko živela. Reforma krajevnih uprav, ki jo je uzakonila deželna uprava, še vedno buri duhove tudi v naši skupnosti. Ukinitev pokrajin in uvedba t.i. združenj občin razdvaja naše upravitelje. SKGZ se ni pretirano izpostavljala na tem argumentu, odločno pa odklanja trditev, da bi reforma povzročila naši skupnosti večjo škodo, kot jo je v prejšnjem stoletju povzročil fašizem. Na Tržaškem računamo na sodelovanje vseh županov in bi si upali predlagati umestitev stalnega omizja županov, ki naj proučijo vse učinke reforme na našo skupnost in na izvajanje zaščitnih zakonov ter izdelajo skupno strategijo, ki bi kljubovala morebitnim kršitvam obstoječe zaščitne zakonodaje. Uveljavljanje zaščitnih norm, vidna dvojezičnost in koriščenje pravic, ki jih predvidevajo zakoni, bodo še naprej glavna skrb SKGZ. Zavedamo se, da smo po odobritvi zakona št. 38/01 postali mlačni in se nismo množično posluževali vseh prednosti, ki jih zakon predvideva. Zaradi tega bo potrebno še naprej spodbujati naše ljudi, ampak tudi italijanske someščane, da npr. zaprosijo za dvojezične dokumente in uporabljajo slovenski jezik pri poslovanju z javnimi upravami.
Zaradi boljše notranje organizacije dela in posledično naše učinkovitosti smo pred kratkim na izrednih kongresih sprejeli nov Statut SKGZ in posodobili pravilnike. Pripravljalno delo je trajalo več mesecev in je terjalo veliko sestankov in soočenj s članstvom ter preverjanj z izvedenci na pravnem področju. Ker je skrb za jezik ena izmed prioritet SKGZ, smo naše temeljne dokumente tudi lektorirali, tako da so z jezikovnega vidika brezhibni. Danes imamo sodobnejši statut, ki med drugim predvideva izvolitev deželnega predsednika neposredno na kongresu ter prispeva k večji povezanosti in pretoku informacij med tremi pokrajinskimi stvarnostmi in med različnimi nivoji naše organizacije. Nov statut nadalje daje širše pristojnosti Deželnemu svetu, znotraj članstva daje večjo težo individualnim članom ter uvaja predsednika Deželnega sveta.
Letošnje kongresno obdobje Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se bo zaključilo jeseni z deželnim kongresom in izvolitvijo novega predsednika in novega vodstva, poteka v letu, ko obeležujemo pomembne obletnice: 70. obletnico konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom, 70. obletnico izhajanja edinega tiskanega dnevnika Slovencev v Italiji, našega Primorskega dnevnika, in nenazadnje 60. obletnico obstoja naše krovne organizacije. Vse te obletnice so med seboj tesno povezane, saj sta tako SKGZ kot Primorski dnevnik nastala prav na osnovi temeljnih vrednot NOB. Te vrednote so zapisane tudi v naši ustanovni listini in smo jim še danes zvesti. V času, ko ekonomska in moralna kriza pritiskata na posameznika, ko postaja čut pripadnosti katerikoli skupnosti vedno bolj ohlapen in človeška solidarnost vse manj občutena, ugotavljamo, da so te vrednote še kako aktualne. V našem vodstvu smo se odločili, da obletnice osvoboditve ne bomo proslavljali z velikimi prireditvami ali koncerti, ki bi ne prišli do izraza med številnimi drugimi podobnimi dogodki. Vsi se verjetno v zadnjih dneh opazili v mestu in okoliških občinah plakate, ki opozarjajo širšo javnost, predvsem naše italijanske someščane, na obletnico osvoboditve in na slovensko prisotnost na tem ozemlju. Tokrat smo se odpovedali klasičnim barvam in kalupnim sporočilom ter izbrali poezijo na temo svobode. Številni izrazi odobravanja s stani našega članstva nam potrjujejo, da je bila naša nekonvencionalna izbira pravilna in učinkovita.
Spoštovani,
ob koncu svojega poročila mi dovolite, da se iskreno zahvalim vsem članom odbora za sodelovanje in dragoceno pomoč pri opravljanju predsedniške funkcije. Darja, Tjaša, Barbara, Mirjam, Andrej, Erik, Tomaž, Alan, Štefan in seveda Martin, v veliko veselje mi je bilo delati z vami in prepričan sem, da bomo še naprej v različnih funkcijah ostali zvesti Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in na različnih področjih delovali v korist celotne naše skupnosti.
Kot sem napovedal na zadnji seji pokrajinskega sveta, se danes zaključuje moja izkušnja na čelu pokrajinskega odbora SKGZ. Moji izbiri, da ne kandidiram več za to mesto, botrujejo različni razlogi. Prvič, ker sem zaposlen pri krovni organizaciji kot organizacijski tajnik in večkrat je bila ta dvojnost prej ovira kot prednost pri delu. Drugič, ker sem predsednik ene članice, ki je zlasti v zadnjem letu terjala od mene veliko pozornosti in energij. Tretjič, ker danes živim v Gorici in je prav, da je pokrajinski predsednik tako pomembne organizacije, kot je SKGZ, v čim tesnejšem stiku s teritorijem, ki ga pokriva. Sam ostajam še naprej na voljo organizaciji in članstvu, novemu predsedniku in pokrajinskemu vodstvu pa želim veliko uspehov in osebnih zadoščenj pri vodenju naše organizacije.
Marino Marsič, predsednik SKGZ za Tržaško
Trst, 28. maja 2015