Po kongresnem odmoru tesno sodelovanje pri skupnem reševanju manjšinskih vprašanj

Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij nameravata po kongresnem obdobju tesno sodelovati pri reševanju težav, s katerimi se sooča slovenska narodna skupnost v Italiji. Med hujšimi problemi je na prvem mestu finančna stiska, ki pesti mnoge slovenske ustanove in ki ji bosta vodstvi krovnih organizaciji posvetili prihodnje srečanje v začetku jeseni. Vzporedno si bosta predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Štoka prizadevala vsaj za ohranitev dosedanjih finančnih sredstev iz Rima, ki jih namerava Rim še krčiti. V tem smislu bosta spet stopila do Rima in Ljubljane, problematiko manjšine pa bosta tudi vselej poudarjala na srečanju, ki bo v prihodnjih mesecih med italijanskim in slovenskim premierjem Silviom Berlusconijem in Borutom Pahorjem, med obiskom predsednika Dežele FJK Renza Tonda v Ljubljani, ki bo predvidoma 21. julija, in na medvladnem srečanju, ki naj bi bilo še pred oktobrom. SKGZ in SSO bosta skratka v prihodnosti še tesneje sodelovala kot sicer, saj predstavljata interese manjšine, oba pa bosta tudi zasledovala reforme. Nastal je namreč nesporazum, pravi Štoka. Nihče ni proti reformam, ki so danes nujne, je poudaril, saj se je svet spremenil in se je treba temu prilagoditi. Odločitev po krepitvi sodelovanja in tudi po novem pristopu k reševanju vprašanj je sad srečanja med vodstvi SKGZ in SSO, ki je bilo včeraj dopoldne na goriškem sedežu SKGZ in ki sta ga vodila Pavšič in Štoka. V delegaciji so bili še pokrajinski predsedniki obeh krovnih organizacij, in sicer Luigia Negro, Livio Semolič in Ace Mermolja za SKGZ ter Giorgio Banchig, Walter Bandelj in Igor Švab za SSO. Namen zasedanja je bila razprava o problematiki manjšine, o njeni povezanosti z Republiko Slovenijo in o prizadevanjih za uveljavljanje zaščitnih normativov. Poseben poudarek je bil na dogovarjanju o prihodnjem sodelovanju pri skupnem iskanju primernih odgovorov na vrsto odprtih vprašanj. Predvsem pa je prišla do izraza finančna stiska, ki se je zasidrala v sistem manjšinske organiziranosti. Če se je napovedano krčenje finančnih sredstev iz Rima za leto 2009 rešilo po srečanju med Pahorjem in Berlusconijem, za katerega je bilo bistveno posredovanje Štoke in Pavšiča, so v triletnem vladnem proračunu predvidena dodatna krčenja. Namesto 4,8 milijona evrov, je naglasil Pavšič, naj bi manjšina prihodnje leto prejela poldrugi milijon evrov manj, leta 2011 pa kar 2,4 milijona evrov manj, se pravi polovico finančnih sredstev. Sicer sta na kasnejši tiskovni konferenci tako Pavšič kot Pahor izrazila izredno zadovoljstvo, ker sta obe organizaciji soglašali z nakazanimi predlogi. Druge poti kot iskanje maksimalnega sodelovanja ni, kajti to od krovnih organizacij pričakujejo vsi, predvsem pa je to edina pot v nove razmere današnje družbe in recesije, je povedal Pavšič, po mnenju katerega je bilo včerajšnje srečanje, kar zadeva delavnost in propozitivnost, izjemno koristno. Pavšič je dodal, da obstajajo različni pogledi na reševanje določenih problemov, a tako SKGZ kot SSO iščeta skupne poti in skupne rešitve, ker se vsi zavedajo, v kako kočljivem trenutku se nahaja danes slovenska manjšina. Pri tem je Pavšič izrecno omenil težavno finančno stanje, saj bi se manjšina našla v izjemno hudi stiski, če bi prišlo do krčenja finančnih sredstev. Štoka je s tem soglašal, po njegovem mnenju pa je predvsem pomembno, da s finančnim stanjem v manjšini seznanjajo politike. Glede tega so se dogovorili, da se bosta izvršna odbora SSO in SKGZ jeseni ponovno sestala in proučila finančno stanje manjšinskih ustanov. S tem se bomo resnično poglobljeno in strokovno ukvarjali, saj smo zaskrbljeni za preživetje vseh naših ustanov, predvsem »skupnih«, je poudaril Pavšič in dodal, da se bosta krovni organizaciji tesneje povezali tudi pri zahtevah za izvajanje zaščitnih norm za manjšino. V ta namen nameravata SKGZ in SSO ustanoviti poseben pravni urad. Vodstvi krovnih sta se tudi dogovorili, da se bosta srečevali vsaj dvakrat letno, medtem ko naj bi se vsaj enkrat na leto zbrali vodstvi obeh krovnih organizacij in predstavniki vseh manjšinskih ustanov oz. organizacij. To bo nekakšen »zamejski parlament«, v katerem bodo javno govorili o najbolj perečih vprašanjih, ki pestijo slovensko manjšino v Italiji.

Aljoša Gašperlin