Pavšič in Bandelj pri predsednici paritetnega odbora Kseniji Dobrila

V pripravo na sejo manjšinskega vladnega omizja, ki bo v Rimu v torek, 21. junija, na ministrstvu za notranje zadeve, so se srečali predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila in predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič, SKGZ, in Walter Bandelj, SSO. Na rimskem omizju bodo na dnevnem redu pomembna vprašanja za našo narodno skupnost: od novega zakona za založništvo, ki v prvi vrsti zadeva Primorski dnevnik, Novi Matajur in druge slovenske tednike, do obnove konvencije med vodstvom RAI in Vlado v zvezi s slovenskimi radijskimi in televizijskimi programi na deželnem sedežu RAI. Na seji vladnega manjšinskega omizja, ki ga vodi podminister Filippo Bubbico, bodo obravnavali tudi vprašanje slovenskega črkopisja (7. člen zaščitnega zakona) in šolstva, v prvi vrsti, kar zadeva vlogo slovenskega šolskega urada in sistematskega sodelovanja slovenskih šol v Italiji s šolsko stvarnostjo v Sloveniji.
Predsednika krovnih organizacij in vodja paritetnega odbora so srečanje izkoristili za podrobno analizo zdajšnjega stanja v manjšini in si bili edini, da je treba za pomembnejše problematike iskati dogovor znotraj različnih predstavniških manjšinskih subjektov. V tem oziru je bilo posebej izpostavljano sodelovanje SKGZ in SSO, predvsem kar zadeva kakovostno rast manjšinskega organiziranega sistema in tudi v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona.
Predsednica paritetnega odbora je seznanila predsednika obeh krovnih organizacij, da je prišlo do zastoja pri dodelitvi osebja, ki bo zaposleno na Deželnem centralnem uradu za slovenski jezik, ki je bil ustanovljen s členom finančnega zakona v decembru. Opozorila je, da zaradi te zamude bo posledično lahko prišlo ponovno do zastojev pri dodeljevanju sredstev za rabo slovenskega jezika v javni upravi. Centralnemu uradu je namreč poverjena pomembna naloga, da koordinira rabo slovenskega jezika s krajevnimi ustanovami in s koncesionarji javnih storitev. Dežela bi morala uradu čimprej določiti načelnika in ostalo osebje z ustreznimi kompetencami. Med pristojnosti nove strukture sodi namreč tudi informatska mreža, ki bo namenjena slovenskemu jeziku v javni upravi. V tem sklopu so predvidene prevajalske storitve in tolmačenje ter jezikovno izpopolnjevanje osebja, ki v sklopu Dežele in lokalnih uprav operira v slovenščini. Vloga nove strukture je nadvse pomembna za uveljavljanje slovenščine v javni upravi, zato so se predsednika obeh krovnih organizacij in predsednica paritetnega odbora domenili, da bodo zaprosili resornega odbornika za srečanje, na katerem bi obdelali vrsto vprašanj, ki zadevajo izvajanje zaščitnega zakona, ter tematike, ki so vezane na odnose med Deželo FJK in našo skupnostjo.