Pavšič in Bandelj pisala zunanjima ministroma Italije in Slovenije

Predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič, za SKGZ, in Walter Bandelj, za SSO, sta v zvezi z vrnitvijo Narodnega doma v Ul. Filzi v Trstu pisala zunanjima ministroma Italije Enzu Moaveru Milanesiju in Slovenije Karlu Erjavcu.

V dopisu Pavšič in Bandelj ugotavljata, da »udejanjenje 19. člena zaščitnega zakona 38/2001 (vračanje nepremičnin) ostaja za slovensko manjšino v Italiji še vedno nerešen problem, predvsem kar se tiče stavbe Narodnega doma v Ul. Filzi v Trstu. V stavbi, ki predstavlja za slovensko narodno skupnost v Italiji pravi simbol kulturno gospodarske prisotnosti, še vedno domuje Tržaška univerza, kateri je to nepremičnino dodelila pred skoraj tridesetimi leti Dežela Furlanija Julijska krajina.

Rezultat večletnih prizadevanj slovenske narodne skupnosti v Italiji je pridobitev le majhnega pritličnega dela, ki je bil dan v uporabo slovenski Narodni in študijski knjižnici.

Sedanji rektor Tržaške univerze Maurizio Fermeglia je pred meseci na avdiciji Paritetnega odbora izrazil pripravljenost, da se ugodi načelom 19. člena zaščitnega zakona in uresniči namembnost Narodnega doma v smislu omenjene norme. Istočasno pa je izpostavil potrebo, da se poišče alternativni sedež oddelkom, ki danes domujejo v Ul. Filzi. To je po njegovem mnenju povsem uresničljivo predvsem ob podpori javnih uprav, saj tudi sam razume velik simbolni naboj, ki ga predstavlja Narodni dom za Slovence.

Sami ste tudi podpisnik dogovora z italijanskim zunanjim ministrom Angelinom Alfanom lanskega novembra, po katerem naj bi  italijanska vlada poskrbela za vrnitev stavbe v smislu duha in črke zaščitnega zakona.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, krovni organizacij Slovencev v Italiji, upravičeno pričakujeta, da bo prišlo do konkretnih premikov v tej smeri in do udejanjenja omenjenega meddržavnega dogovora. Kar nekaj je namreč manjšinskih organizacij in ustanov, in primis Glasbena matica in Narodna in študijska knjižnica, ki nestrpno čakajo, da bodo lahko dobile  prepotrebne prostore kot dokončni sedež, kjer se bo lahko odvijala nemoteno njihova redno dejavnost. Ob pridobitvi Narodnega doma namerava slovenska manjšina, v sodelovanju z ostalimi tržaškimi manjšinskimi skupnosti, uresničiti tudi projekt multimedialnega središča tržaških kultur, kar bi predstavljalo za Trst veliko pridobitev v potrjevanju večjezičnega pečata tega mesta kot simbol pravega sožitja.

Podpisana predsednika dveh krovnih organizacij potrjujeva velik interes in potrebo slovenske narodne skupnosti v Italiji, da se dokončno udejanji 19. člen zaščitnega zakona, kar se tiče vračanja Narodnega doma v Ul. Filzi in tudi v duhu podpisa meddržavnega dogovora. Dokončna vrnitev prostorov Narodnega doma slovenski narodni skupnosti bi pomembno obeležila 100-letnico njegovega požiga, ki se je bomo spomnili leta 2020.«

Trst, 3. julija 2018