spomenik-bazovica

Pavšič in Bandelj pisala vodji Zavoda za varstvo zgodovinske, umetniške in etno-antropološke dediščine FJK

 

 

Predsednika krovnih organizacij, Walter Bandelj za SSO in Rudi Pavšič za SKGZ, sta pisala vodji Zavoda za varstvo zgodovinske, umetniške in etno-antropološke dediščine Furlanije Julijske krajine Corradu Azzolliniju in ga zaprosila za srečanje v zvezi z bazoviškim spomenikom. Rada bi razumela, zakaj ustanova ni doslej reagirala na dopis, ki ga je leta 2012 pisala takratna ravnateljica tržaških muzejev Maria Massau Dan. To je eden od sklepov, ki sta jih predsednika krovnih organizacij sprejela na srečanju s slovenskima svetnikoma Občine Trst Valentino Repini in Igorjem Švabom.

V pismu iz leta 2012 je ravnateljica Massau Dan zaprosila ustanovo, naj bazoviškemu spomeniku, ki je bil zgrajen leta 1945 po načrtu arhitekta Franja Kosovela, nameni status spomenika kulturnega interesa v skladu s 13. členom Zakona o varstvu kulturne in krajinske dediščine in 20. členom samega zaščitnega zakona.

Ker Zavod doslej ni odgovoril Občini Trst in njeni takratni ravnateljici, so se na srečanju, ki je potekalo na sedežu SKGZ v Trstu, dogovorili, da pobudo prevzameta predsednika krovnih organizacij in zaprosita za srečanje z odgovornimi na tržaškem Zavodu.

Predsednika SKGZ in SSO bosta zaprosila župana Občine Trst Roberta Dipiazzo za srečanje (skupaj z obema slovenskima svetnikoma), da bi se skupaj pogovorili o nekaterih odprtih vprašanjih, ki zadevajo predvsem šolsko področje. Način takega soočanja in reševanja odprtih problematik je bil sprejet pred meseci, ko se je tržaški župan v Narodnem domu sestal z vodstvoma krovnih organizacij.

Na tapeti je nekaj vprašanj, ki se vlečejo že precej časa in ki bi jih bilo treba rešiti. V prvi vrsti gre za slovenske jasli na Krasu. Občinska uprava doslej ni pokazala velikega zanimanja, čeravno je bilo obljubljeno, da bi lahko jasli nastale v Križu v stavbi civilne zaščite, ki pa bi se morala izseliti na drug sedež. Slovenski predstavniki pa so izrazili potrebo, da bi jasli odprli na Opčinah, kar bi bilo z vseh vidikov funkcionalneje. Občina Trst ni rešila niti vprašanja slovenskih suplentov v slovenskih otroških vrtcih.

Repinijeva in Švab sta predsednika krovnih organizacij seznanila tudi z delovanjem desnosredinske občinske uprave, ki kaže zaskrbljujoče zdrse v določene skrajne izbire in interpretacije, ki so v nasprotju s časom in omikanim bivanjem v tem obmejnem in večkulturnim prostorom.

Na srečanju so si bili edini tudi v ugotovitvi, da bi morala deželna prestolnica postati kažipot pri uresničevanju zaščitnih norm, v resnici pa ni tako in je do teh problematik precej zadržana. Vidna dvojezičnost je premalo uveljavljena in sama uporaba slovenskega jezika v delovanju občinskega sveta nima svoje domovinske pravice.

 

 

Trst, 17. januarja 2017

Povezane objave

SKGZ IN SSO NA KONGRESU ZDRUŽENJA FUEN
Danes osrednja spominska svečanost v Bazovici
Proslava ob 80. obletnici kapitulacije Italije v Markovščini