“Paraliza zaščitnega zakona negativno spričevalo za italijansko vlado!”

“Popolna paraliza zaščitnega zakona še celih pet let od njegovega sprejetja v rimskem parlamentu je najbolj jasen dokaz neučinkovitosti italijanske vlade, ki se državljanom pred volitvami predstavlja s slabimi rezultati tudi na drugih področjih javnega upravljanja” je ugotovitev, ki jo je na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta SKGZ že uvodoma iznesel tržaški predsednik Igor Gabrovec. V nadaljevanju svojega poročila se je pokrajinski predsednik SKGZ zaustavil tudi na pripravah na upravne volitve na Tržaškem, kjer se leva sredina vendarle predstavlja s poenoteno koalicijo in dobrimi kandidati. Številna so tudi ugledna slovenska imena na različnih listah leve sredine, ki bodo tekmovala za izvolitev v tržaški in miljski občinski svet ter za Pokrajino. Posebej o stanju v miljski občini je spregovoril Jurij Vodopivec, ki se bo na spomladanskih volitvah potegoval za mesto v pokrajinskem svetu. Seje tržaškega sveta SKGZ se je udeležil tudi deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je pokrajinsko skupščino seznanil z novostmi, ki zadevajo odnose med obema krovnima organizacijama ter postopek sprejemanja zakona Republike Slovenije o Slovencih zunaj njenih meja. V tem smislu je Pavšič še posebej poudaril pomen in vlogo Slovenske manjšinske koordinacije, za katero sta dali predlog prav krovni organizaciji SKGZ in SSO. Tudi kar zadeva odnose med obema krovnima organizacijama je SKGZ trdno na stališču, da je potrebno vztrajati na poti sodelovanja in enotnega nastopanja. Na dnevnem redu seje pokrajinskega sveta so bile tudi priprave na prihodnji deželni in pokrajinski občni zbor SKGZ. Deželni kongres, ki bo tematsko osredotočen na pomen ohranjanja in promoviranja slovenskega jezika, bo v drugi polovici maja v Čedadu z nadaljevanjem v Gorici, medtem ko se bo pokrajinski kongres v Trstu odvijal v četrtek, 20. aprila, v prostorih Gregorčičeve dvorane. V tem smislu je bila na skupščini imenovana tudi kandidacijska komisija, ki bo pokrajinskega predsednika spremljala v stikih s članicami. Z začetkom kongresnega obdobja se bodo zato tudi organi SKGZ bolj posvečali obravnavanju internih vprašanj, ki zadevajo delovanje same zveze in včlanjenih organizacij ter ustanov. Jure Kufersin je obenem obrazložil nekatere predloge sprememb Zvezinega statuta, glede katerih bo razpravljal in sklepal deželni kongres. Uvodnim poročilom in posegom je sledila bogata razprava, v katero so s svojimi mnenji in predlogi posegli še Boris Siega, Marino Pečenik, Vojko Slavec, Ace Mermolja, Gorazd Pučnik, Vojko Miot, Niko Sirk, Janko Ban, Edi Bukavec, Iztok Pečar in Emidij Susič. Posegi so se seveda dotikali priprav na kongres ter statutarnih sprememb, pa tudi splošne politične situacije in aktualnih vprašanj, kot je uveljavljanje slovenskega jezika v odnosih do javnih uprav in namembnosti dveh narodnih domov v Trstu. Izpostavljena je bila nuja, da se glede tega vprašanja manjšina čim prej zedini na enotnem in uresničljivem predlogu.