Odprto pismo Prodiju
Spoštovani gospod predsednik Romano Prodi, kot organizaciji, ki predstavljata delo in voljo številnih Slovencev v Italiji toplo pozdravljamo Vaš obisk v Sloveniji. Obiskali boste Kobarid in prizorišča prve svetovne vojne, ki je prav v zgornjem Posočju, v Kobaridu in v delu Benečije, ki sodi danes pod Italijo, doživela enega izmed svojih najbolj krvavih in tragičnih trenutkov. Na tem prostoru je predolgo ostra državna in psihološka meja ločevala ljudi, narode in države. Omenjeni prostor se sedaj odpira svetu, ne bo pa dovolj odpraviti upravnih mej. Koščki bodečih žic so namreč ostali v srcih Italijanov, Furlanov, Slovencev. Treba jih je odpraviti, kar zahteva delo, ki bo očitno v skupno dobrobit. Zastavite vašo besedo, da se bo na tem prostoru ustvarilo med Italijo in Slovenijo takšno sodelovanje, ki bo odpravilo gospodarsko in kulturno zaostalost v goratem področju, v ozkih dolinah, skratka tam, kjer so ljudje predolgo žvečili grenek kruh. Mislimo na območje videmske pokrajine, ki leži ob meji in na katerem živi, ob italijanski in furlanski, tudi slovenska zgodovinska narodna skupnost s svojimi kulturnimi posebnostmi in narečji. Upoštevajmo tudi na slovensko stran, kjer se narava slikovito zliva v prelepo celoto, meje pa so ljudi opeharile na obeh bregovih evropske razdeljenosti. Gospod Predsednik, imeli boste tudi uradna srečanja v Ljubljani in to z najvišjimi predstavniki slovenske države, parlamenta in vlade. Pozdravili Vas bodo naši italijanski prijatelji, saj z njimi redno delamo skupaj. Na dnevnem redu bodo odnosi med Slovenijo in Italijo, govor bo o Evropi, ki se združuje in o tem, da bo v prvem polletju 2008 Slovenija predsedovala Evropski uniji. Odpadle bodo rudi Schengenske meje. To so pa najboljši pogoji, da spregovorite o pomembnem vprašanju, ki se tiče Italije, Slovenije in Evrope. Gre za manjšine oziroma za narodne skupnosti, ki živijo izven vedno bolj neotipljivih mej držav, kjer so večina. Takšna skupnost smo tudi Slovenci v Italiji. Tu smo zgodovinsko prisotni, meje pa so nam spreminjale državljanstva. Danes se čutimo italijanski državljani, ki pa še vedno pričakujejo uresničitev ustavnih in zakonskih norm, ki naj zaščitijo tisto jezikovno, kulturno in drugačno plat, ki nas narodno opredeljuje kot Slovence. Za nas ste že veliko naredili in zato smo vam hvaležni. Prepričani smo, da Vas bo problematika še nadalje zanimala. Gospod predsednik, kot rečeno, poznate naše probleme. Naša volja je, da bi skupno prispevali k aktivni integraciji prostora, ki so ga ločevala nacionalistična in druga ideološka nasprotja. Želimo rasti v luči Evrope, ki je in ki bo močnejša in prijazna do vseh, tudi do majhnih in manjšin. Zato si pričakujemo, da boste v Ljubljani potrdili voljo, da se celovito uresničijo italijanski zakoni v prid slovenske narodne skupnosti in njenih članov v Italiji. Za razvoj jezikovne, kulturne ter obenem družbene in gospodarske specifike (Slovenci smo bili in v videmski pokrajini smo še tudi gospodarsko zapostavljeni) so seveda potrebna gmotna sredstva. Ne želimo zase privilegijev. Razumeli pa boste, da je za organizaciji, kot sta naši, mučno iz dneva v dan slediti vedno hujšim gmotnim težavam šole, pomembnih slovenskih kulturnih ustanov, organizacij in društev, medijev (brez katerih se ne bi več "našli"), itd. Spoštovani gospod predsednik, ne želimo biti malenkostni, vendar smo prepričani, da nas Vi ne ocenjujete kot problem, ampak kot dodatno vrednost v deželi, ki dolguje manjšinam svoj posebni statut tudi na osnovi mednarodnih sporazumov. Pomagajte, da podkrepimo načela s konkretnimi dejanji, z delom in vizijami, kar pa ni možno, če se zakoni ne spoštujejo in če so naše skromne zahteve po gmotni pomoči prezrte. Z voščili in pozdravi.
Rudi Pavšič odv. Drago Štoka Predsednik SKGZ Predsednik SSO