O seji Deželnega sveta SKGZ
Tretja seja deželnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze v tekočem mandatu je bila v prostorih Slovenskega dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu. Tako so poleg dogovorjenega dnevnega reda člani sveta imeli dobro priložnost, da se se podrobno seznanijo z razvejanim delovanjem te ustanove. Zbrane je najprej nagovoril predsednik združenja Dijaški dom Miha Samsa, aktivnosti pa je predstavil Marko Delise, koordinator osebja in dejavnosti. Informacijo pa je dopolnil ravnatelj doma Gorazd Pučnik.
Dijaški dom Srečka Kosovela dejansko predstavlja zaokroženo ponudbo na različnih ravneh dela z mladimi. Razdeljena je v štiri sklope, začenši za jaslimi za najmlajše. Sledi pošolski pouk za dijake nižje in višje srednje šole in celovita oskrba za notranje gojence doma. Pomemben je servis Ptički brez gnezda, skupnost za mladoletne tuje državljane brez spremstva in dokumentov, ki so zaščiteni po mednarodni zakonodaji. Nadalje je uveljavljena oblika dela z mladimi še Zadružni center za socialno dejavnost, ki obsega pomožno vzgojno delo, spremstvo otrok s posebnimi potrebami in druge dejavnosti. Poleg tega je zelo pomembno dejstvo, da gosti ustanova občinski otroški vrtec. Ob navedenih goji dijaški dom še vrsto drugih aktivnosti, kot so podpora v športu, sprejem prostovoljcev in izvajanje različnih projektov za mladino, nudijo pa tudi katering. Dejstvo je, da dijaški dom deluje neprekinjeno, odprt je 24 ur dnevno za 365 dni v letu.
Predsednik Miha Samsa je poudaril, da se je populacija mladih z leti bistveno spremenila, tako so se spremenile tudi potrebe in ustanova se temu prilagaja, pri čemer je njena finančna bilanca na pozitivni ničli.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je nato strnjeno podal povzetek pomembnejših srečanj in pobud krovne organizacije po šestih mesecih od njenega kongresa. Delovanje je potekalo po dveh tirih. Po eni strani je bilo največ energij zastavljenih v krepitev delovanja na ravni treh pokrajin, po drugi pa sta se redno srečevali krovni organizaciji SKGZ in SSO. To sodelovanje je Pavšič opredelil kot bistveno, še zlasti glede na zamude iz preteklosti. Sodelovanju ni alternative in spodbudno je, da zanj obstaja naklonjenost in se ustvarja pozitivno vzdušje. Na vidiku je skupna obravnava serije vprašanj, ki so za interes skupnosti primarnega pomena, v kratkem naj bi za razne področje umestili tudi skupna delovna telesa.
Sledila je razprava, kateri je iztočnico postavil Ace Mermolja z uvodnim razmislekom o narodu in sožitju. Poudaril je, da je sicer pesnik in družbeni delavec, k temu vprašanju pa se tako ali drugače stalno vrača tudi kot novinar in publicist. Svojčas je o tej temi objavil tudi dve publikaciji z naslovom Narod in drugi in V izpostavljeni legi. V svojih Ogledalih Primorskega dnevnika je v preteklosti razmišljal o odprtosti in zaprtosti manjšine ter izzval tudi polemične odzive. Dejstvo je, da klasično pojmovanje naroda doživlja v današnjih razmerah preobrazbe in mutacije, tudi in morda še zlasti ob migracijskih tokovih, ko se v strahu pred množicami, ki skušajo bežati pred vojnami krepijo nacionalizmi, etnocentrizmi in zagovori zaprtih nacionalnih držav postajajo močnejši. Ob tem se dogaja, da lahko prepričano postavljajo žice in gradijo zidove tako majhni kot večji narodi.
Mermolja, čigar poglobljeno in zanimivo iztočnico smo v pričujočem sestavku prisiljeni drastično strniti, je razpredanju o narodu priključil razmislek o komunikaciji, ki je glavna značilnost današnje družbe in močno pogojuje naše vsakdanje življenje. Splet, družbena omrežja in pametni telefoni so ustvarili svet interakcije, kjer se ustvarjajo nove skupnosti. Mermolja si postavlja vprašanje, kako to vpliva in bo vplivalo na narodno skupnost in zavest.
V razpravo, ki je sledila, je poseglo več članov glavnega sveta SKGZ. Iz nje je mogoče izluščiti zaključek, da se je potrebno v delovanju naše skupnosti opremiti z vsemi sodobnimi komunikacijskimi prijemi, ki so značilni za mlajše generacije. Družba doživlja izredno nagle spremembe, z njo pa tudi manjšinska skupnost. Vprašanje je, če organizacije skupnosti uspejo učinkovito slediti tej dinamiki, odgovor pa je danes bolj negativen kot pozitiven. Vsekakor je treba ustvarjati pozitivne zglede, ki bodo mlade prepričljivo navezali na slovensko identiteto, ne glede na to, ali izhajajo iz slovenskih, mešanih ali celo povsem neslovenskih zakonov. (du)
(Primorski dnevnik, 21. aprila 2016)