NŠK tudi uradno do drugih prostorov v Narodnem domu
TRST – Upravni svet tržaške univerze odobril sklep o predaji dela pritličja
Vest je naposled tudi uradna: upravni svet tržaške univerze je na včerajšnjem zasedanju formalno odobril sklep, da bodo pritlične prostore Narodnega doma v Ulici Filzi predali Narodni in študijski knjižnici. Naj na tem mestu vsekakor spomnimo, da govorimo o pritličnih prostorih na desni strani – za vratarsko hišico – saj na drugi strani uspešno deluje Odsek za mlade bralce NŠK. Pot je bila dolga in naporna, pomemben cilj pa je skoraj 99 let, odkar so 13. julija 1920 italijanski nacionalisti in fašisti požgali tedanje središče delovanja tržaških Slovencev, le dosežen.
»Gre za zaključni del daljšega postopka. Ta je zaobjemal tako odločitev tam prisotnega univerzitetnega oddelka za pravne in jezikovne vede, tolmačenje in prevajanje kot diskusijo in sklep akademskega senata ter na koncu še tistega upravnega sveta,« je za Primorski dnevnik utemeljil vodja pravne posvetovalnice pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi Livio Semolič. Svojega zadovoljstva ni skrival: »Lepo je, da je do tega sklepa prišlo skorajda vzporedno s pričetkom obnovitvenih del pritličja Trgovskega doma v Gorici. Uresničila se je vzporednica med dvema domovoma, ki predstavljata pomemben simbol za našo narodno skupnost. Danes pa iz čiste simbolike prehajata v živo kulturno tvorbo našega vsakdana.«
Da so se sanje naposled prelevile v otipljivo resnico – kot je izpostavil sam Semolič – pa se je treba med drugim zahvaliti rektorju tržaške univerze Mauriziu Fermegli. »Ko sem leta 2013 spoznal Livia Semoliča in predstavnike Narodne in študijske knjižnice, sem dejal, da bomo potrebovali leta, vendar se bom z vsemi močmi trudil za predajo dodatnih prostorov v pritličju stavbe,« nam je včeraj povedal Fermeglia. Pristavil je, da se je postopek zavlekel, ker so tam bili zajetni tiskarski stroji. Premisliti je bilo treba, kako dobiti ustrezno rešitev tudi za zaposlene, ki so tam imeli svoj urad. »S slovensko manjšino delim upanje, da bi Narodni dom v celoti vrnili Slovencem. Živim v Boljuncu in čeprav nisem po rodu član manjšine, se dejansko počutim njen pripadnik,« je priznal rektor. Možnosti za selitev univerzitetnega oddelka obstajajo. V Ul. Università univerza razpolaga s primernimi prostori. Treba bi jih bilo sicer radikalno obnoviti, kar ni od muh. Pomenijo pa konkretni predlog. Končna odločitev je vsekakor v rokah Dežele Furlanije Julijske krajine. Tržaška univerza lahko namreč po zakonu razpolaga z Narodnim domom, je pa ne sme brez političnega dovoljenja dodeliti drugim ustanovam.
»Novo življenje« pred kratkim izpraznjenih pritličnih prostorov bo idejno podobno tistemu Slovenskega multimedialnega okna SMO v Špetru. V okviru evropskega strateškega projekta Primis – Večkulturno popotovanje med Slovenijo in Italijo skozi prizmo manjšin nameravajo urediti slično zasnovani multimedijski center. Upravni odbor NŠK je po Semoličevih besedah prošnjo sprejel, ker so prostori iz prestižnosti in vidljivosti za uresničitev še najbolj primerni za razvoj vsebine projekta. Dejavnost multimedijskega centra bo namenjena širši javnosti in bo pravcata očarljiva vizitka utripa slovenske manjšine v Italiji.
»Prvi korak je nared. Pridobili smo vse izložbene prostore, ki gledajo naravnost na ulico. Začeli smo udejanjati projekt, ki bo v bližnji prihodnosti privedel to tega, da bo postal Narodni dom dejansko prostor slovenske manjšine in ob njej tudi ostalih tržaških manjšin. Torej središče tržaške kulture v širšem smislu te besede,« je še poudaril Livio Semolič.
Delo se torej nadaljuje. Izzivi so tako rekoč pred vrati, saj se mandat dosedanjega rektorja tržaške univerze Maurizia Fermeglie izteka. Ime njegovega naslednika oziroma naslednice bo predvidoma znano že prihodnji teden. Začeti bo treba nov pogovor in še naprej tkati sodelovanje, ki je bilo nakazano. Ključni mejnik pridobljenih prostorov pa nas vse ponovno opozarja, da kjer je volja, tam je moč.
Vesna Pahor
Primorski dnevnik, 11. 05. 2019