Negotovi časi za SKGZ in za vso našo manjšino
TRST – Sklic deželnega kongresa marca prihodnjega leta
Poročilo vodje nodzornikov Mihaliča in deljena ocena seminorja v Kobaridu
TRST – Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) bo na deželnem kongresu devetega marca 2019 v tržaškem Kulturnem domu izvolila novega predsednika ali predsednico ter novo vodstvo krovne manjšinske organizacije. Kongres je formalno sklical predsednik deželnega sveta Igor Kocijančič, medtem ko je predsednik nadzornega odbora Boris Mihalič na seji poročal o pripravah na kongres v luči srečanj z včlanjemimi organizacijami. Volilno komisijo, ki bo vodila kongresne postopke, sestavljajo Antonio Banchig (Videm), Aleš Waltritsch (Gorica) in Igor Tomasetig (Trst).
Ace Mermolja v tem predkongresnem obdobju zelo pogreša politično soočenje ne samo o stanju v SKGZ, a tudi v slovenski manjšini, »ker vzdušje v njej ni takšno, kot ga javnosti prikazujeta Rudi Pavšič in Walter Bandelj.« Med Slovenci in tudi v sami SKGZ se prepletajo različni svetovi, ki se med sabo slabo poznajo, tudi v manjšini, meni Mermolja, pa zmaguje nevednost. Kot primer je navedel vprašanje tržaškega Narodnega doma, o katerem nekateri govorijo, ne da bi prebrali kaj o tem sploh določa zaščitni zakon. Na nevednost se je navezal tudi Kocijančič, po katerem bi morali biti vsaj vodilni v naših ustanovah in organizacijah poučeni, da zaščitnega zakona ne spremeniš čez noč, zlasti ne v sedanjih političnih razmerah v Italiji.
Pavšič je soglašal z Mermoljo, da je pred kongresom potrebna poglobljena politična razprava. Slovenci v Italiji po predsednikovi oceni živimo v zelo negotovem času, »manjšinska javnost pa nam ne prizanese nič, saj nas marsikdo doživlja kot elito.« Pavšič je priznal, da imajo v SKGZ skupne poglede na preteklost (npr. na NOB), ne pa na prihodnost, kar zna biti še kar problematično. Predsednik se je tudi zaskrbljeno vprašal, kaj bi se zgodilo, če nam bi Rim v novem proračunu slučajno rezal javno financiranje, »bojim se, da mesarsko klanje.«
Na zasedanju deželnega sveta krovne zveze je bilo slišati tudi, da doživlja manjšinska civilna družba hudo krizo, ki je podobna krizi strank in politike na sploh, beseda je tekla tudi o nedavnem seminarju SKGZ v Kobaridu. Pavšiča je nekoliko razočaral drugi dan seminarskega dela, njegove kritične ocena pa ni delila Živka Persi, ki se ji je zdelo soočanje v Kobaridu precej spodbudno, »saj moramo biti kdaj tudi pozitivni in gledati naprej z optimizmom.«
Devan Jagodic se je vprašal, če je v tem času pred kongresom sploh smiselno in pravilno, da SKGZ razpravlja o tako žgocih in pomembnih vprašanjih. To je po njegovem naloga novega vodstva, medtem ko mora sedanje pripraviti vse potrebno za deželni ter za tri pokrajinske kongrese. Pavšič je zavrnil ugibanje, da bi odhajajoči voditelji skušali pogojevati prihajajoče, »saj je treba ustvariti pogoje za dobro delo nove vodilne ekipe, kar naj bi služil tudi seminar v Kobaridu.«
Sandor Tence
Primorski dnevnik, 24. oktober 2018