Ne le pesimizem, tudi predlogi

KOBARID – Okrogla miza o težavah in možnostih razvoja Posočja

Hudemu demogrofskemu osipu je mogoče kljubovati na mnogo različnih načinov – Nastop špetrskega župana Zufferlija

KOBARID – Ohranjanje poselitve in revitalizacija perifernih območij v Benečiji, Reziji, Kanalski dolini in Posočju z intenzivnejšim čezmejnim sodelovanjem, ki ga lahko olajšajo tudi stalni stiki med krajevnimi upravitelji z obeh strani meje in katerega cilj je oblikovanje skupnih razvojnih projektov s poudarkom na mladih, turizmu, kmetijstvu in mobilnosti. Tako lahko povzamemo zaključke okrogle mize, ki je bila v soboto v Kobaridu. Glavna tema srečanja, ki sta se ga poleg krajevnih upraviteljev in predstavnikov slovenskih organizacij udeležila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, so bile predvsem velike demografske težave. Kot je opozoril bivši načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, so imele tri posoške občine 1. januarja 2017 18.398 prebivalcev, 2.574 manj kot ob osamosvojitvi Slovenije. Tovarne v gorskih vaseh, ki so nastale po zaslugi policentričnega razvoja, ki ga je podpirala Jugoslavija, so namreč tedaj skoraj v celoti zamrle.

Pravi demografski kolaps pa beležijo v Nadiških in Terskih dolinah ter Reziji, kot je razložil Riccardo Ruttar. Od leta 1951 dalje je to ozemlje izgubilo 68,5 % prebivalcev in zdaj tu živi samo še 7.611 ljudi, še posebno zaskrbljujoče pa je to, da strukturo prebivalstva zaznamujeta velik delež starih in majhen delež zensk v rodni dobi. Direktor kobariške občinske uprave Simon Skvor pa je navedel nekaj predlogov, kako zaustaviti depopulacijo in odseljevanje: vlagati v izobraževanje, razvijati povezave in različne oblike mobilnosti ter mobilnih storitev za prebivalce, spodbujati ustvarjanje kulturne in umetniške produkcije, razvijati projekte, ki bi spodbudili zaposlovanje mladih na perifernih območjih (ustrezna stanovanjska politika, davčne olajšave za podjetja, cenejše storitve na področju izobraževanja in vzgoje). Poleg tega pa mora tudi država dodatno podpirati razvojne projekte.

V imenu upraviteljev iz Nadiških dolin je govoril špetrski zupan Mariano Zufferli, ki je poudaril, da je na žalost čezmejno sodelovanje prepogosto prepuščeno osebni pobudi, medtem ko bi morali skupaj oblikovati celovit razvojni načrt. Zato je predlagal, da tako Benečija kot Posočje imenujeta svojega predstavnika – naj bo to župan ene od očcin ali kak njegov namestnik -, ki bo skrbel za to, da bodo stiki stalni, obenem pa bo svoje kolege tudi obveščal o novih pobudah ali projektih. Špetrski župan, ki se je kritično obregnil ob reformo krajevnih uprav, je še poudaril, da nudi prav prisotnost slovenske skupnosti na tem ozemlju veliko priložnost tudi za gospodarski razvoj. V skladu z zaščitnim zakonom 38/2001 bi se lahko tu vzpostavila neke vrste »prostocarinska cona«, a so finančne dotacije v sedemnajstih letih ostale nespremenjene in ne zadoščajo za razvoj tega območja. (nm)