Narodno mešani prostor naj bo resurs, ne problem

Goriški pokrajinski svet Slovenske kulturno gospodarske zveze je predsinočnjim v Kulturnem domu ustvaril priložnost za širšo razpravo ob ocenjevanju položaja v zvezi z zakonsko zaščito naše skupnosti. Kot je v uvodnem posegu povedal predsednik goriške SKGZ Livio Semolič, po skoraj štirih letih, odkar je parlament odobril zaščitni zakon, je potrebna ocena, še pomembnejši pa je pogled naprej. Okoliščine na Goriškem so po zaslugi politične klime za uveljavljanje pravic znatno boljše kot na Tržaškem ali v videmski pokrajini, je dejal Semolič, vsekakor pa se gre vprašati, če naša skupnost na raznih ravneh za to naredi dovolj. Predsednik SKGZ je še naglasil potrebo po umirjenem in pragmatičnem izvajanju zaščite, kajti konfliktualen odnos za to ni ugoden. Poleg Semoliča sta s svojima posegoma dala ton razpravi senator Miloš Budin in predsednik Paritetnega odbora Rado Race. Budin je izhajal iz potrebe, da se pri ocenjevanju zaščite upošteva celoten politični okvir. Vprašanje identitet in pravic do njihove ohranitve in razvoja zadeva široko območje celotnega obmejnega prostora. Bilanca zgodovine je glede sožitja različnih identitet skupek konfliktov, ta prostor pa je sedaj na razvojni prelomnici; uspešno prihodnost lahko jamči le sožitje različnih in vključevanje manjšinskih skupnosti v javno življenje in razvoj prostora. Na podlagi zgodovinskih izkušenj vsekakor ni enostavno prodreti s prepričanjem, da je narodno mešan prostor resurs in ne problem. Zato pa je potrebno po Budinovi oceni tudi zapreti zgodovinske spore, oziroma zlorabo zgodovinskih konfliktov v politične namene. Poseg Rada Raceta je bil usmerjen v pregled dela paritetnega odbora, ki je zabredel v znane težave. Izvirni greh je bil že pri imenovanjih nekaterih desničarskih članov, ki so odkriti nasprotniki zaščite in skušajo delo odbora onemogočati. Race je pri tem dejal, da je odboru kljub zaprekam uspelo glavno delo opraviti s seznamom 32 občin, na teritoriju katerih naj bi se izvajala zaščita. Gorica je prebila led, nazadnje se je opredelil še Trst. Zataknilo se je, ko so se v Rimu začeli politični pritiski in prizivi. Race je pozitivno ocenil zadnjo sejo odbora, ki je povsem legitimno in pravno neoporečno potrdil sklep o 32 občinah. Stališče je šlo spet v Rim, kjer je sedaj na vrsti nov izpit. Predsednik je pri tem dejal, da je paritetni odbor suveren in vlada njegovih sklepov ne more spremeniti. Vsekakor bodo na dnevnem redu odbora še druga vprašanja, kot so dvojezični napisi, šolstvo, Trgovski in Narodni dom. Po uvodnih posegih se je razvila živahna razprava, v kateri so svoje izkušnje in poglede podali zlasti nekateri sedanji in bivši upravitelji. Med temi so bili Ivan Bratina, Mario Lavrenčič, Marko Marinčič, Damjan Terpin, Paolo Vizintin, Igor Petejan in Maja Humar. (du)

Primorski dnevnik – 22.12.2004